duhovna gverila
iz zbirke Cu dricul pe contrasens (Z mrliškim vozom v nasprotno smer), frACTalia, 2015
Octavian Perpelea
log out
počasi se večeri
ogromen podočnjak zakriva nebo
kot mrk ki ga z vrvmi vlečejo
norci
sam sem v sobi
v betonski krsti
ki dnevno reciklira
isti pepelnati svet
vse se mi gnusi
in gnus
gre okrog
Zemlje in se vrne
dvakrat
močnejši
kmalu
bom deaktiviral dušo
se odjavil iz življenja
gangrene že cvetijo
v vrtovih mojih senc
DADAist hold-up
zvrnem dva deci vodke
da bi se malce okorajžil
potegnem nogavico čez glavo
vstopim v prvo banko
ki jo vidim
in začnem deliti
blagajničarkam
rože
vsak dan se
lepo oblečem
usedem na klopco
pred hišo
in
čakam da se v
mojem življenju
kaj zgodi
jutranji
dobro je zdaj
ko je tišina
skoraj popolna
ljudje še spijo
v svojih želatinastih telesih
v kratkem bo
smetarsko vozilo
prišlo pobrat umazanijo
in življenje bo spet
zacvetelo
kakor izpuščaj
duhovna gverila
zvonimo na domofonu
dokler nekdo
ne odpre vrat
pazimo da nas
nihče ne vidi
eden ostane zunaj
na straži nato pa
v nabiralnike
natlačimo
slike
Svetega Prepucija
gloomy sunday
noč se počasi spušča
nad mesto
luči v oknih bloka
druga za drugo ugašajo
z nami ostaja le
potrtost nedeljskega večera
kmalu bomo sami in neuporabni
kakor obredni predmeti
izumrle
civilizacije
iskanje pozornosti
položim prste na
podboj potem pa
z vso silo potegnem vrata
in kričim vse
dokler sosedje ne ugotovijo da
obstajam
dokler celo človeštvo ne ugotovi da
obstajam
dokler Bog ne ugotovi da
obstajam
Prevod: Leonard Ciocan in Klemen Lah
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.