Sem Neva Accetto Vranac (2002), študentka zgodovine in primerjalne književnosti. Pisanje me osmišlja od kar pomnim, trenutno se najbolje počutim v dramatiki in občasno v kratki prozi. Moje dramsko delo (Trazimah vrača udarec) in kratka zgodba (Ciklokopca) sta bili nagrajeni na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana. Ljubim vse dekadentno, grozljivo in groteskno. Preberi

Anže Voh Boštic je nekdanji novinar, ki svojo žejo po pisanju zdaj teši z ustvarjanjem proze. Doštudiral je mednarodne odnose in zaključil bolonjski magisterij iz mednarodnega poslovanja, zato se v njegovih zgodbah pogosto prepletajo teme, povezane s politiko, ekonomijo, in človeškimi odnosi na področju odločanja in ustvarjanja. Piše predvsem o sodobnih družbenih problemih in poskuša razumeti sile, ki so posameznike in družbo pripeljali do konfliktov našega časa.  Preberi

Eva Kučera Šmon (1997) je dramatičarka, scenaristka in producentka. Trenutno končuje magistrski študij filmske in televizijske produkcije na AGRFT. Njeno dramsko besedilo Na začetku počasi, potem pa tempo, tempo je bilo objavljeno v literarnih revijah Literatura, Dialogi, November, Adept in Nebulae ter bilo radijsko uprizorjeno na radiu ARS. Za svoje drugo dramsko besedilo Ta prizor sanjam vsak dan je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Trenutno dokončuje svoj prvi scenarij za celovečerni film.Preberi

Prevajalec in prevodoslovec Iztok Ilc (1977) je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani študiral francoski jezik s književnostjo in japonologijo. Po diplomi se je aktivno začel ukvarjati s književnim prevajanjem iz japonskega in francoskega jezika. Njegovo osrednje zanimanje je, kot sam pravi, zapolnjevanje belih lis poznavanja japonske književnosti v Sloveniji. Pri izboru tako japonskih kot francoskih avtorjev posega po osrednjih avtorjih 20. stoletja. Je aktivni član upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev, od leta 2020 tudi podpredsednik društva. Preberi

Jana Rajh Plohl (2000) je pretežno nerodno bitje z otroškim, a hkrati nekoliko otožnim srcem. Kot študentka in fotografinja skozi humanistiko raziskuje lastno definicijo lepote, kritično presoja družbene pojave, se navdušuje nad zanimivimi ljudmi in kraji ter globoko ceni po polžje počasne dni.Preberi

Uroš Marolt (1988) ob pisanju poezije ustvarja na področjih sodobnega cirkusa, uličnega gledališča in eksperimentalnega filma (produkcija Undertree). Po izobrazbi je inženir gozdarstva, pedagog in performer, ki v svojem delu tako ali drugače raziskuje fenomen narave. Kadar ne potuje, živi v Ljubljani, kjer poučuje na osnovni šoli. Izdal je pesniško zbirko Pasjansa (2007), deloval v pesniški skupini Pribor in urejal gimnazijsko literarno revijo .kamen. Poezijo redno objavlja v radijski oddaji Literarni nokturno.Preberi

Polona Glavan (1974) ima za sabo tri leposlovne knjige, čez trideset knjižnih prevodov in debelih dvajset let delovne dobe v državni upravi. Njen dolgoročni cilj je postati neodvisna od institucij, tujih mnenj in notranjega policaja. Trenutno se ustvarjalno udejstvuje kot pevka in avtorica songov pri bendu Ad absurdum.Preberi

Ana Marwan (1980, Murska Sobota) se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 2005 preselila na Dunaj, kjer se je leta 2008 z literarno nagrado Schreiben zwi- schen den Kulturen začela njena pisateljska pot. Zadnjih šest let se posveča izključno pisanju dal- jših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Leta 2019 je izšel njen prvenec Der Kreis des Weberknechts pri avstrijski založbi Otto Müller Verlag. Njen drugi romanPreberi

Hana-Uma Zagmajster je ljubiteljica glasbe, ki včasih izbruha kakšen kolaž ali pesem. Prizemljuje jo mir, ki ga s psičko najdeta na brezciljnih sprehodih po gozdovih in v zavetju doma. Osvobaja se preko plesa.  Preberi

Andraž Rožman se je rodil leta 1983 v Novem mestu, nato pa večino življenja preživel v Mengšu in Ljubljani. Diplomiral je iz novinarstva na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in je več kot 15 let delal kot novinar. Od nekdaj sta ga najbolj privlačila reportaža in intervju, predvsem pa zgodbe ljudi, katerih glas ni slišan. V zadnjem se času posveča predvsem pisateljevanju, vseskozi pa je močno povezan z alternativnimi javnimi prostori Ljubljane in zgodbami marginaliziranih ljudi. LetaPreberi