Brane Senegačnik je pesnik, prevajalec, esejist, predavatelj na Oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete in izredni član SAZU. Izdal je osem pesniških zbirk in več knjig esejev (pri LUD Literatura je v Novih pristopih leta 2004 izšla njegova Paralipomena poetica). Senegačnikova pesniška besedila so uglasbili nekateri najvidnejši slovenski skladatelji. Prevaja iz grške, rimske, nemške, italijanske, hrvaške in srbske književnosti. Za prevode je prejel Sovretovo nagrado, za poezijo pa nagrado Prešernovega sklada. Bil je zadnji urednik Nove revije.Preberi

Jela Krečič je predavateljica in pisateljica. Preučuje pop kulturo, umetnost in psihoanalizo. Nedavno je izšla njena knjiga Deception in Modern art and Hollywood. Preberi

Nikollë Berishaj, rojen 03. 12. 1958. v Tuzi, Črna Gora. Od leta 1977 do 1989 živel – študiral in delal – v Ljubljani. Od 1980. leta član Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije. Poleg tega je član Društva književnih prevajalcev Albanije, Kosova in Črne Gore. Od leta 1989 živi in dela v rojstnem kraju.Preberi

Izak Kabir Khan gledališko improvizira, vztrajno piše, občasno debatira. Poleg tega je svež študent računalništva in matematike ter strasten ljubitelj filma, sprehodov, taroka, plavanja ter šipkovega čaja. Preberi

Mateja Toplak (1987) je potopiska in fotografinja, zabeležene zgodbe s poti redno objavlja v tiskanih medijih in literarnih revijah. Preberi

Gašper Stražišar (1999) je diplomant primerjalne knjižvenosti in umetnostne zgodovine, svojo pot pa nadaljuje na magisteriju Drmaturgije in scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Deluje kot literarni in gledališki kritik in novinar. Svojo novinarsko pot je začel na Prvem programu in Programu Ars Radia Slovenija, trenutno pa je zaposlen pri časopisni hiši Dnevnik, kjer piše za redakcijo Ospredje in Kultura, občasno pa svoje prispevke in intervjuje pripravlja za Objektiv.Preberi

Alenka Ambrož je raziskovalka na področju filozofije. Preberi

Primož Mlačnik (1990) je kulturolog, raziskovalec, pisatelj, košarkar in … surfer. Trenutno je kot docent zaposlen na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Je avtor znanstvene monografije z naslovom Poročilo o melanholiji: primer Kafka (2020) in številnih znanstvenih člankov ter strokovnih esejev, v katerih se v zadnjih letih osredotoča predvsem na slovenske serijske kriminalke iz perspektiv kulturnih študij in kritične teorije. Njegova zgodba »Tulipanova vest« iz zbirke kratkih zgodb Šarm (2017) je bila leta 2016Preberi

Manca Marinko (2003) je študentka tretjega letnika primerjalne književnosti in literarne teorije ter francistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2023 je pri založbi Črna skrinjica izšel njen pesniški prvenec Jezik okoliščin. Poleg pisanja občasno tudi fotografira, najraje portrete.Preberi

Samo Rugelj (1966) je knjižni založnik in urednik ter avtor knjig s področja filma in založništva, v zadnjem obdobju pa se je premaknil proti izpovednim in leposlovnim knjigam, kot so literarni potopisi Triglavske poti (2018), Na prepihu (2021) in Soncu naproti (2022), ki je prejel nagrado krilata želva za najboljši potopis, ter roman Resnica ima tvoje oči (2018), ki je bil nominiran za nagrado kresnik. V svoje knjige pogosto vpleta osebna doživetja, ki jih skuša približati bralcu v biografskem (Delaj, teci, živi) ali leposlovnem žanru (Na dolge proge), tako pa je tudi v njegovem drugem romanu Samo močni preživijo.Preberi