Aleksandar Ristović

Charles Simic začenja svoj uvod v knjigo Hudičevo kosilo (Faber&Faber, 1999) s stavki: Včasih se zgodi, da naletiš na pesnika, ki je popolnoma originalen. Človek prebere nekaj pesmi in je zaprepaden zaradi nenavadnosti njihove vizije, a hkrati tudi prepričan, da so popolnoma avtentične. Zave se, da po branju, na stvari in svet ne bo nikoli več gledal na isti način. To se tudi zgodi. Od tega dne dalje se bralčevim očem pridruži še nek drug par oči. Hudičevo kosilo je knjiga izbranih pesmi srbskega pesnika Aleksandra Ristovića(1933–1994), ki v srbski poeziji šele v zadnjem času počasi dobiva mesto, ki mu pripada. Omenja se ga v istem stavku kot Vaska Popo, Miodraga Pavlovića, Ivana V. Lalića … Aleksandar Ristović se je rodil v Čačku. Diplomiral iz književnosti na beograjski univerzi. Potem pa se je vrnil v rodno mesto in tam opravljal delo srednješolskega profesorja. Kasneje se Ristović dokončno preseli v Beograd, kjer je do smrti delal kot urednik za otroško literaturo pri založbi Nolit.