Lirični prostor

Naslov knjige metaforično označuje prizorišče globinskega dogajanja lirične poezije, prostor, ki se odpira z nastankom, vsakokratno recepcijo in doživljanjem lirske pesmi. V tem prostoru se vsakič znova odpirajo temeljna vprašanja o človeškem sebstvu, o njegovem razmerju z drugim, z naravno in zgodovinsko resničnostjo ter s transcendenco. Avtor ob tem obravnava različne konkretne probleme lirike v sodobni kulturi. Sooča jih s prevladujočimi modeli razumevanja poezije, pa tudi s predstavami o smislu in posebnem etosu umetnosti. Dotika se razmerja med lirično pesmijo in spreminjajočim se zgodovinskim okusom; med človekom in naravo, med družbenim kontekstom in transcendentnim obzorjem. Senegačnikov pristop je metodološko raznovrsten: sega od strožjega teoretskega diskurza do esejistično sproščenih (in ponekod polemično priostrenih) besedil. Ker je v lirični prostor zares mogoče vstopiti samo neposredno, v živem stiku s pesmijo, v knjigi srečamo tudi kritiške refleksije o individualnih glasovih izbranih pesnikov in pesnic, kot so France Prešeren, Ivan Minatti, Tina Kozin, Miljana Cunta, Hugo Mujica, Octavio Paz idr.