Corpus

I

Dvignem se in opazujem.
Vidim.
Nič posebnega,
nič ne izstopa.
Zeh.
Gremo naprej.

II

Spustim se in spremljam.
Čutim.
Butanje v glavi.
Trganje v mišicah.
Mrcvarjenje v križu.
Špikanje v mišicah.
Teža v mečih.
Ščemenje v okončinah.

III

Sem in razmišljam.
Slišim.
Piskanje.
Nič drugega.

IV

Telo je vsota bolečin.
Vsota diagnoz.

V

Duša pa spremlja.
Spodbuja.
Dviguje.
Objema.
Dokler ne obupa.
Stvari mi ne pomagajo,
bremenijo me.
Pripovedujejo mi zgodbe,
ki jih nočem več poslušati.
Večina ljudi mi ne pomaga,
bremeni me.
Spominja me na vse,
kar bi lahko bila, pa nisem.
Kogar bi lahko imela,
pa ga nimam.
Veliko jih je,
stvari in ljudi,
jaz sama,
moja soba prazna.
Ker ni pomena in smisla
v ljudeh in stvareh,
ni nič.
Samo besede in slike.
In občutja,
ki jih puščajo v meni.
In to je veliko.