15. marca 2019

Jesenska

Alan Hazdovac

Že od nekdaj sovražim
november.
V svojem rdečem korzetu
mi prinašaš New York Times
in vzburjena pripoveduješ,
kako je Stanley
z enim samim udarcem
ubil boga.
Praviš, da mi asocialnost
ne pristaja,
in jaz te sprašujem,
kdaj boš snela s sebe
obleko.
Seksualiziram novelo,
ki je nikoli nisem
v celoti napisal,
in vse, kar se obeša
po meni, so spomini.
Ne lažejo,
ko nama pravijo,
da tristo zrelih teles
v temi bolj gori
kot ena napol pokajena
cigareta.

O avtorju. Rojen leta 1988 v Novem mestu. Pisatelj in pesnik, ljubitelj znanosti in literature, simpatizer pacifizma in nenapovedanih periodičnih dohodkov. Leta 2009 je izdal prvenec z naslovom Izgubljeno leto. Trenutno študent magistrskega študijskega programa kognitivna znanost v Ljubljani.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Sorodni prispevki

Nad rušo

Aleš Mustar

(Poezija, 1 min)

V resničnost me povrne / vreščanje vran, / ki ni prav nič prijazno.
April

Jerneja Vrabič

(Branje, < 1 min)

Odkar smo zamenjali okna, tako tesnijo, / da ne slišim ptičjega petja.
*

Tjaša Škorjanc

(Branje, 2 min)

Biti eno – dvoje eno – z bitji vseh prekatov, / le da bi se jih kasneje bala.

Jesenska

Alan Hazdovac

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

Kdor bere, je udeležen!