14. decembra 2018

tiha

Barbara Jurič

večkrat bi rada rekla:
Ta planet je preveč zajeban zame.
samo s tem je tako, kot če bi se predstavljala:
Jaz sem pesnica.
s tem izničiš.
ljudje se zdrznejo in se začnejo pomikat rikverc.
tak odnos imam s svojo senco. ko me
preseneti, je ne morem prestaviti.
ne morem se umakniti in se delati, da je ni.
ves čas hodi z mano. neverjetna
zvestoba, si domišljam.
ampak gre le za to, da nima izbire.
ko jo zmanipuliram v
zajčke, jo celo
občudujem.

O avtorju. Barbara Jurič (rojena 1981 v Ljubljani) je bila leta 2005 udeleženka Festivala mlade literature Urška, 2008 pa s pesmijo poet-o-môra finalistka Pesniškega turnirja za viteza/vitezinjo poezije. Objavljala je v reviji Mentor, Vsesledje, Literatura, Apokalipsa, v zborniku Mlade rime ena idr. Večkrat je sodelovala na branjih in pogovorih, ki jih organizirata LUD Literatura in Trubarjeva hiša literature. Leta 2013 je … →

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Sorodni prispevki

Nad rušo

Aleš Mustar

(Poezija, 1 min)

V resničnost me povrne / vreščanje vran, / ki ni prav nič prijazno.
April

Jerneja Vrabič

(Branje, < 1 min)

Odkar smo zamenjali okna, tako tesnijo, / da ne slišim ptičjega petja.
*

Tjaša Škorjanc

(Branje, 2 min)

Biti eno – dvoje eno – z bitji vseh prekatov, / le da bi se jih kasneje bala.

tiha

Barbara Jurič

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

Kdor bere, je udeležen!