ko me je poslušal uroš zupan

vožnja na branje v LJ je potekala
brez večjih zastojev prispela sem
prehitro med potjo
sem videla nekaj ujed
sedeti na rantah ob avtocesti
še nekaj lepih primerkov
divjadi trava je izgledala sočna
na pesniškem večeru
je že od daleč dišala
neka mineštra za koga za lačne
pesnike in dva sita glasbenika
nekaj ljudi je stalo zunaj takrat
je stopil izza vogala še uroš
zupan ista brada skuštrani lasje
kot da bi živeli neko svoje življenje
sedel je bolj zadaj a vendarle dovolj blizu
da se je videlo da bo poslušal z vnemo
preden sem začela se je odkašljal
vsake toliko sem dvignila pogled
da sva se srečala niti dihal ni
kot srnjak ki posluša ali bo zaslišal
lovca ali že kar pok
motilo me je da je bil
v modri trenirki
in tako nenavadno majhen
zdaj samo da me posluša
še whitman ki bo rabil zase
celo vrsto kot jelen bo namesto
ploskanja rukal tresla se mu bo brada
in divji bodo lasje