Irik chuduk

.

Gib na gib,
zrno na zrno; sesuvajo
se na kup, otroci,
gmote testa, naključno
vzpostavljeni udi, prisila
delitve, življenja,
krvi:

kamen na kamen,
otrok na otroka, smejanje
v smejanje, blaženi obrazi,
brutalni v sreči.

Krik čez krik,
zrno na zrno; spodmaknjena
tla, skozi katera
opora trohni.

.

Sanje v logiki krika:
dopustil sem slapom svobodo
in pustil spomin, da je ostal
v razširitvi.

.

Spektri možganov med prsti:
otrok, ki je manj, neodzivno spuščen
v poseganje skozi membrano, njegovo,
njeno, spremenljivo z vsakim premikom.

.

Le tolažbe so: krik, zajezen pred nevihto,
ne obljublja ničesar, a zagotavlja:
kar se bo izlilo iz mojih ustnic –
in ne dokonča stvaritve.

.

Z izvlečkom iz življenja:
s to drobno krpo mesa
(neznosno veliko, toda
negibno v odnosu do,
odnosu z –)

zavojevati stališča osi
(– z vrtenjem),
prekladati boje, zabojnike, v znoju
strnjene gmote prebeglih:

orkan, na krogu gnezda,
izbruh iz podkožja, kot dar

.

Preživel nisem
nobenega stoletja:
strune, ki so se stekale vame,
brlijo s signali
iz ust v nebo.

.

Živeti v strahu pred igranjem –
dalje – storiti
to brez strahu pred
igranjem –

madeži na kolenih,
smeh zapolni odprte rove
opuščenega telesa.

.

Najmočneješe iluzije: stisniti sneg v vodo v dlani –
doživeti oprijem krvnega iskanja – ki ga krogotok
ožilja sproži – iskanje – kot gesto
upora proti – upora sproti – upira
pogled med te prste – okužene s snegom –
sprijete v belino – sprejete
med madeži, madeži, madeži
črt –