Brane Mozetič in Maja Kastelic: Dežela bomb, dežela trav

Gaja Kos

Zadnje čase se dogaja, da se že leta in leta aktivnim avtorjem vendarle posreči nekaj narediti prvič – Slavko Pregl je na primer zadnjič napisal svoj prvi roman za odrasle Kukavičje jajce, Brane Mozetič pa je napisal svojo prvo slikanico. Kot je moč prebrati na ovitku, je besedilo sicer nastalo že pred več kot tremi desetletji, pa vendar. Gre za protivojno zgodbo, ki temelji na kontrastu med otroci iz dežele bomb in taistimi otroci, ki se znajdejo v deželi trav. Kontrast bi bil sicer lahko močnejši, saj je življenje otrok v deželi bomb prikazano kot povsem znosno in še kaj več od tega (seveda je z bralčevega stališča pripeljano do skrajnosti, ki jih je porodila paranoja pred morebitnimi sovražniki, toda s stališča otrok samih ni problematično: »Otroci te dežele so bili nadvse srečni.«), a vendarle je večini jasno, da je pisan svet boljši, lepši in zanimivejši od črno-belega oziroma sivega. Da si je torej vredno prizadevati za pisanega in da je v njem tudi mnogo prijetneje živeti. Na likovni ravni torej kontrast poudarjajo barve oziroma njihovo umanjkanje v delu, ki opisuje deželo bomb, in tople, pisane barve s poudarkom na zeleni v delu, ki se dogaja v deželi trav. Ilustracije so delo Maje Kastelic, ki je sicer na zadnjem slovenskem bienalu ilustracije za svoje delo prejela priznanje Hinka Smrekarja, je pa to njen prvi knjižni projekt. V črno-belem delu je skoraj boljša kot v pisanem – bolj inventivna, ilustracija je bolj razgibana in na njej več zanimivih detajlov, medtem ko je v barvnem delu nekoliko bolj statična in motivno bolj enolična, a po drugi strani ravno s tem zbuja občutek miru in spokojnosti (toda malo otroške domišljije vendarle nikoli ne škoduje). Škoda je, da je ob mnogih zanimivih motivih iz notranjosti naslovnica s podobo idilične pokrajine (ki je neizrazita in na kateri nikakor ne pride do izraza ilustratorkina ustvarjalnost) neprepričljiva in ne pritegne pogleda tako močno, kot bi ga lahko ali kot bi si ga knjiga z bolj redko obdelano tematiko sicer zaslužila.

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Brane Mozetič in Maja Kastelic: Prva ljubezen

    Gaja Kos

    Videti je, da je Brane Mozetič, ki v programu svoje založbe sicer že prej ni puščal povsem ob strani otroške književnosti, postal zagnan ustvarjalec knjig za najmlajše. Pred mano … →

  • Brane Mozetič in Maja Kastelic: Alja dobi zajčka

    Gaja Kos

    Tudi druga slikanica Braneta Mozetiča ima, še bolj izrazito kot prva (Dežela bomb, dežela trav), močno izraženo etično, še bolj pa spoznavno funkcijo. Zgodbo pripoveduje … →

  • Kdo je kdo

    Primož Čučnik

    Enkrat po tem, ko sva pred cca petnajstimi leti s Tonetom Škrjancem prevajala in pri Branetu Mozetiču izdajala knjigo izbranih pesmi Franka O’Hare, sem Tomaža … →