Trilogija

Primož Čučnik

Prišleki (2015) • poezija

Trilogija je avtorski izbor pesmi iz treh zbirk Primoža Čučnika, tokrat združenih pod enoten in samosvoj razvojni lok. Trilogija, ki z variacijami in popravki zajema pesmi iz zbirk Nova okna (2005), Delo in dom (2007) in Kot dar (2010), prestavlja avtorski prerez pomembnega pesniškega obdobja enega izmed naših najbolj izvirnih sodobnih pesnikov. Trilogija je soočenje s pesmimi tik pred obratom v zbirki Mikado in tako predstavlja najboljši prikaz več o knjigi

Saj čas v knjigi je samo trenutek med stebroma.
Nekaj podobnega kot samokolnica na skednju,
pri svetlobni hitrosti, naložena s koruzo.

Iz kritike
  • V najmočnejših pesmih teh zbirk se je Čučnik popolnoma otresel konkretnega urbanega okolja, kateremu je bil še pred desetletjem dosledno zavezan. Igor Divjak, Delo

Predstavitev knjige

Trilogija je avtorski izbor pesmi iz treh zbirk Primoža Čučnika, tokrat združenih pod enoten in samosvoj razvojni lok. Trilogija, ki z variacijami in popravki zajema pesmi iz zbirk Nova okna (2005), Delo in dom (2007) in Kot dar (2010), prestavlja avtorski prerez pomembnega pesniškega obdobja enega izmed naših najbolj izvirnih sodobnih pesnikov. Trilogija je soočenje s pesmimi tik pred obratom v zbirki Mikado in tako predstavlja najboljši prikaz poetike, s katero je Čučnik dosegel svoj prvi umetniški vrhunec. Pesmi Trilogije so zaznamovane s prostorom, ki se razpira med polji dela in doma, kar lahko pomeni tudi presek imaginarnega (poezije) in realnega (družina), kot ga določa okvir poznega kapitalizma. Razvojni lok, ki ga razkriva ta zbirka, sega od umeščanja posameznika na zemljevid družbe in (svetovne) poezije do (metafizične) izgradnje doma, od osvajanja  do prilagajanja jezika, od igrive narave bivanja do kritične narave pripadnosti. To je zbirka poezije, ki prikaže samozavedujoči se subjekt v točki njegove zrelosti, ki nekako sovpada s časom poznega kapitalizma, zrelega tudi za pesniško kritiko.

Primož Čučnik

Primož Čučnik (1971), pesnik, občasni esejist in prevajalec, njegova knjiga Dve zimi  (1999) je dobila nagrado za najboljši prvenec. Sledile so zbirke: Ritem v rôkah (2002), Oda na manhatanski aveniji (2003, soavtorstvo s Podlogarjem in Karižem), Akordi (2004), Nova okna (2005), Sekira v medu (izbrane pesmi, 2006). Pesniška zbirka Delo in dom (2007) je leta 2008 dobila nagrado Prešernovega sklada, zbirka Kot dar (2010) pa Jenkovo nagrado za leto 2011. Njegova zadnja pesniška zbirka je Mikado (2012). V Novih pristopih je bila objavljena njegova knjiga esejev, kritik in fragmentov Spati na krilu (2008). Iz poljščine in angleščine je prevedel številne avtorje, knjižno pa je (so)prevedel C. Miłosza, Mirona Białoszewskega, Piotra Sommerja, Marcina Świetlickega, Adama Wiedemanna, Eugenyusza Tkaczyszyna Dyckega in Johna Ashberyja, Franka O’Haro, Elizabeth Bishop). Je odgovorni urednik revije Literatura in ustanovitelj ter urednik založbe Šerpa. Sodeloval je na ploščku Košček hrupa in ščepec soli in je član skupine Čučnik Pepelnik Grom. Rojen je, živi in dela v Ljubljani.

Druge avtorjeve knjige