Tatar

Jernej Županič

Prišleki (2016) • poezija

  • nominacija za najboljši prvenec
  • izbor za Pranger
  • širši izbor za Jenkovo

Iz jezikovnih pokrajin, ki so toliko obrobne, kolikor se zavedajo svoje središčnosti, in toliko tuje, kolikor je njihova staroselskost obenem tudi znana in sodobna, prihaja prvenec Jerneja Županiča, ena najbolj samosvojih in nepričakovanih pesniških zbirk zadnjih nekaj let. Naj priklicuje modernistično refleksijo zavesti, v ekspresionističnega duha odete blatne ceste nekega predmestja ali oddaljene zgodbe več o knjigi

V tem trenutku nisem nič boljši,
kot sem bil na začetku.

Predstavitev knjige

Iz jezikovnih pokrajin, ki so toliko obrobne, kolikor se zavedajo svoje središčnosti, in toliko tuje, kolikor je njihova staroselskost obenem tudi znana in sodobna, prihaja prvenec Jerneja Županiča, ena najbolj samosvojih in nepričakovanih pesniških zbirk zadnjih nekaj let. Naj priklicuje modernistično refleksijo zavesti, v ekspresionističnega duha odete blatne ceste nekega predmestja ali oddaljene zgodbe o poglavarjih, grofih in slonih, Županičeva ostra in antimetforična govorica s svojo dialektiko razdira klišeje glede poezije in njenega subjekta, hkrati pa vzpostavlja nedomačno polje neke domačne drugačnosti. Slon, ki je najboljša podoba slona. Subjekt, ki nima lastnosti poezije, in je zato tudi ne piše. Tatarov tihi topot. 

Jernej Županič

Jernej Županič se je rodil dvainosemdesetega v Ljubljani in nato tam hodil v šole in na Filozofski fakulteti doštudiral primerjalno književnost in filozofijo. K Literaturi oziroma njenim robnim zapisom so ga nanovačili iz četrtega letnika študija, in tu je še zdaj, precej nezainteresiran za selitev. Ob kritikah in sorodnih besedilih se preživlja tudi (in predvsem) z lektoriranjem in prevajanjem, ukvarja pa še z drugimi, precej raznorodnimi rečmi; da je vsestranski amater, bi si rad mislil, če že renesančni človek dandanes ni prav realna možnost.

Druge avtorjeve knjige

Izdelava: Pika vejica