Ribji Krik

Tomo Podstenšek

Prišleki (2017) • kratke zgodbe

  • nominacija za novo mesto

Pahljača likov Podstenškovih zgodb je bogata, obenem pa sestavljena iz skladnih odtenkov. Toda navidezna običajnost, iz katere nemara res vznikajo te zgodbe, omogoča predvsem toliko trdnejši okvir, ki pomeni že tudi usodno določenost vanj ujetih protagonistov. Družine iz predmestja, obmorski turisti, prijatelji iz mladosti, sodelavci na terenu, starši na obisku ali ljubezenski partnerji se pojavijo v sprva povsem vsakdanjih položajih, več o knjigi

Se dogaja. Sicer poredko, a se dogaja. O takih rečeh ves čas pišejo v časopisih in govorijo po televiziji, torej se dogaja. Je mogoče.

Iz kritike
  • Zgodbe so inovativne, pisatelj ima smisel tako za izmišljevanje dogodkov kot za njihovo izpeljavo v jeziku in slogu. […] Ribji krik je torej zgodba o nečem, kar bi se lahko zgodilo, a se ne bo, saj smo ujeti v mreže nezadovoljnih življenj, ob čemer pa je vse, kar zmoremo, to, da neslišno kričimo. Samanta Hadžić Žavski, Koridor

  • Podstenšek na nekaj straneh uspeva ustvariti prepoznavno in prepričljivo atmosfero[. …] Zgodbe so spisane pripovedno spretno, karakterno prepričljivo, etično zaostreno in kvalitativno precej izenačeno. Matej Bogataj, Sodobnost

  • [Zgodbe] zaradi odlične pripovedovalske osredotočenosti tudi na majhnem prostoru, ki ga imajo zgodbe na voljo za razvoj, pred njim v polnosti zaživijo. Špela Plestenjak, Dobre knjige

  • Prizori, ki večinoma zbujajo nelagodje in včasih postrežejo tudi s kakim precej bizarnim zapletom, izkazujejo veščo avtorsko pisavo, ki se odlikuje predvsem v ustvarjanju vzdušja in grajenju napetosti. Kristina Sluga, Bukla

  • Večji literarni učinek ima Podstenškova obravnava poteka posameznih zgodb. Te se praviloma začnó v sivi povprečnosti vsakdanjega življenja, ki pa ji zapreti mali dogodek, zanka, do katere nas avtor spretno vodi, a ravno ko pričakujemo tihi prelom, ravno ko pričakujemo dogodek, nam ga pisatelj pred očmi odtegne, ga zanika. Klemen Kordež, www.ludliteratura.si

  • Ribji krik Toma Podstenška je enovito zastavljena kratkoprozna zbirka, ki z upovedovanjem izgube smisla in praznine v posameznikovem življenju gradi na nastavkih, ki jih je pisatelj nakazal že v romanu Kamen, škarje, papir. Zarja Vršič, MMC

Predstavitev knjige
Pahljača likov Podstenškovih zgodb je bogata, obenem pa sestavljena iz skladnih odtenkov. Toda navidezna običajnost, iz katere nemara res vznikajo te zgodbe, omogoča predvsem toliko trdnejši okvir, ki pomeni že tudi usodno določenost vanj ujetih protagonistov. Družine iz predmestja, obmorski turisti, prijatelji iz mladosti, sodelavci na terenu, starši na obisku ali ljubezenski partnerji se pojavijo v sprva povsem vsakdanjih položajih, ki držijo protagoniste v precepu: napeta in nezavedna bitka z usodo postane njihovo glavno gibalo, njihovi poskusi, kako ubežati lastni zgodbi, pa prizorišče neslutenih, celo bizarnih obratov. Protagonisti teh zgodb se vedno znova trudijo premagati ovire, ki jim jih nastavlja usoda (ali pa je to zgolj hudomušni, na videz distancirani pripovedovalec?), s čimer se samo čedalje bolj zapletajo v mreže drobnih spletk z neslutenimi posledicami. Njihova ujetost se namreč iz frustracije sprevrača v slutnjo obljube, v občutek, da si lahko mogoče vendarle kupijo doživetje, ki jih bo poneslo v neko drugo, boljšo zgodbo, če bodo le pravočasno ugotovili, kje se je zamašilo, da je predvideni tok dogodkov prekinjen – in da njihov krik ne pride do glasu.

 

Tomo Podstenšek
Rojen 1981 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo in gimnazijo dokončal v Mariboru in se po maturi vpisal na pravno fakulteto. Piše kratko prozo, romane, otroško literaturo in dramske tekste; objavljal v Dialogih, Mentorju ter prevodno v madžarski reviji Jelenkor. Nekaj besedil (pravljice, humoreske, kratke zgodbe) je bilo odkupljenih ali nagrajenih na različnih natečajih Radia Slovenija in predvajanih v oddajah Literarni nokturno, Humoreska tega tedna ter Lahko noč, otroci. Jeseni 2011 je izšel njegov romaneskni prvenec Dvigalo (Litera), ki je bil pred tem objavljen že kot podlistek v časniku Večer. Leta 2012 je sledila objava drugega romana z naslovom Sodba v imenu ljudstva (Droplja), ki se je uvrstil med deset nominirancev za nagrado kresnik. Izbor svoje kratke proze je strnil v knjigo Vožnja s črnim kolesom (Droplja, 2013), nakar je 2014 izšel še njegov tretji roman Sredi pajkove mreže (Litera).
Druge avtorjeve knjige

Izdelava: Pika vejica