Prešeren po Prešernu. Kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika

Marijan Dović

Novi pristopi (2017) • teorija

Prešeren po Prešernu ni zgolj še en prispevek k množici prešernoslovskih monografij o znamenitem pesniku, njegovem življenju in delu. V resnici gre za prvo knjižno študijo Prešernovega »posmrtnega življenja« v slovenskem kulturnem prostoru, ki »bere« ne le literarne tekste, temveč tudi rituale in spominska obeležja, bolj kot s samim pesnikom pa se ukvarja z njegovimi interpreti, ustoličevalci in mitografi. Natančneje več o knjigi

Predstavitev knjige

Prešeren po Prešernu ni zgolj še en prispevek k množici prešernoslovskih monografij o znamenitem pesniku, njegovem življenju in delu. V resnici gre za prvo knjižno študijo Prešernovega »posmrtnega življenja« v slovenskem kulturnem prostoru, ki »bere« ne le literarne tekste, temveč tudi rituale in spominska obeležja, bolj kot s samim pesnikom pa se ukvarja z njegovimi interpreti, ustoličevalci in mitografi. Natančneje rečeno: zanimajo jo mehanizmi kanonizacije, ki so pesnika po smrti bleščeče preobrazili v utelešenje narodove biti – nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika

Teoretske (in terminološke) inovacije, ki jih avtor poskuša vpeljati in obraniti, seveda že same po sebi onemogočajo, da bi se knjiga ukvarjala zgolj s Prešernom; toliko bolj primerjalni pristop narekuje to, da so bile številne dosedanje obravnave zaprte v nacionalni horizont in zato nagnjene k sklepanju o edinstvenosti, »sindromskosti« slovenskega primera. Knjiga je potemtakem dvodelna: najprej obravnava širše teoretične in historične kontekste slavljenja vélikih evropskih kulturnih svetnikov, da bi nazadnje izrisala niansirano in kompleksno sliko Prešernove kanonizacije v slovenski kulturi.

Marijan Dović

Marijan Dović (Zagreb, 1974) je višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Objavil je monografije Sistemske in empirične obravnave literature (2004), Slovenski pisatelj (2007) in Mož z bombami (2009) ter uredil vrsto domačih in mednarodnih znanstvenih zbornikov (o posameznih avtorjih, literaturi in cenzuri, založništvu, zgodovini knjige, prostorskem obratu v literarnih vedah ter literaturi in glasbi). Ukvarja se tudi z jazz kompozicijo in improvizacijo. Za svoje delo je leta 2008 prejel Srebrni znak ZRC SAZU in Trdinovo nagrado.