2. avgusta 2019

utečenost

Tadeja Logar

v tišini slišimo besede ki bi jih izgovorili

če se ne bi bali da se bo vse spremenilo

skladiščimo jih kot pesmi iz prvega razreda

če bi kdo začel peti bi se usule iz nas

kot se je nekajkrat že zgodilo

zgodile so se revolucije in postali smo realisti

ker smo pred spanjem porabili preveč domišljije

ni nam zmanjkalo sanj le povečini zdaj že približno

vemo kaj bomo in česa ne bomo počeli v življenju

obstaja pač velika verjetnost

da je nekaj sanjarij neuresničljivih kar je dobro

lahko si vse a med vsem je včasih treba izbrati

to je ta svoboda nabiramo kar hočemo

so pa še vedno trave so pa še vedno debla

ki ostajajo v tleh kar je dobro ker so za nami

in jim je treba trav in debel in besed

ki jih bodo želeli izgovoriti da bi spremenili

smeri ki smo jim jih po pomoti ali namenoma izbrali

O avtorju. Tadeja Logar (1994), študentka magistrskega študija slovenistike in anglistike, živi med Ilirsko Bistrico in Ljubljano. Kot študentka jezikov si gradi življenje na besedah, ki jih ima tako rada. Piše poezijo, z njo govori, živi in se uči živeti. Ljubi besede, podpičja, kavo in vse letne čase, še najbolj zimo.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • Z/S

    Tjaša Škorjanc

    (Poezija,  2 min)

    množenje mojih open je stvar rododendronov

  • V njeni odsotnosti

    Lucija Stupica

    (Poezija,  < 1 min)

    prazni prostori so vedno glasni

  • Vročinski val

    Tomislav Vrečar

    (Poezija,  < 1 min)

    Kalna zrkla ogorkov na promenadi,
    ustnice, ki tako rade zibajo korake.

Izdelava: Pika vejica