2. avgusta 2019

utečenost

Tadeja Logar

v tišini slišimo besede ki bi jih izgovorili
če se ne bi bali da se bo vse spremenilo
skladiščimo jih kot pesmi iz prvega razreda
če bi kdo začel peti bi se usule iz nas
kot se je nekajkrat že zgodilo
zgodile so se revolucije in postali smo realisti
ker smo pred spanjem porabili preveč domišljije
ni nam zmanjkalo sanj le povečini zdaj že približno
vemo kaj bomo in česa ne bomo počeli v življenju
obstaja pač velika verjetnost
da je nekaj sanjarij neuresničljivih kar je dobro
lahko si vse a med vsem je včasih treba izbrati
to je ta svoboda nabiramo kar hočemo
so pa še vedno trave so pa še vedno debla
ki ostajajo v tleh kar je dobro ker so za nami
in jim je treba trav in debel in besed
ki jih bodo želeli izgovoriti da bi spremenili
smeri ki smo jim jih po pomoti ali namenoma izbrali

O avtorju. Tadeja Logar (1994), študentka magistrskega študija slovenistike in anglistike, živi med Ilirsko Bistrico in Ljubljano. Kot študentka jezikov si gradi življenje na besedah, ki jih ima tako rada. Piše poezijo, z njo govori, živi in se uči živeti. Ljubi besede, podpičja, kavo in vse letne čase, še najbolj zimo.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • Prostor

    Tjaša Škorjanc

    (Poezija,  1 min)

    daj, ne zamaščaj me dalje. predolgo sem te žejna v visečih komolcih, Prostor, brezslojnost, te živim skozi lojnico izložbenih oken, zvezana kot negiben ligament tvoje neznosne beline.

  • Tri pesmi

    Sara Nuša Golob Grabner

    (Poezija,  1 min)

    Ženske v moji družini imamo velik talent za opravičevanje ljudi, ki jim ni žal.

  • Béton brut

    Ines Žabkar

    (Poezija,  < 1 min)

    Ne znam živeti v dimenzijah / prostor-čas – / moje stanovanje / je poddimenzionirano.

Izdelava: Pika vejica