13. marca 2020

Sloni

Mojca Sovdat

Čudežni sloni.
Tam nekje na obzorju jih zagledam,
kako korakajo
v tišini dneva, ki se poslavlja od sonca.

Kaj nosijo te mogočne živali?
Kje vse so že bile?
Katerih tal so se dotaknile?
Katere vode so jih odžejale?
Kateri viharji so jih obšli?
Katerim zverem so zrle v oči?
Katera drevesa so jih sprejela v svojo senco?

Zemeljska bitja.

Slon se ustavi ob meni. Poznam te.

O avtorju. Mojca Sovdat (1991) ljubi in verjame v naravo, v svetlobe, teme in vse vmesne odtenke tega, kar smo in tistega, kar nismo. Je rada med ljudmi, živalmi in drevesi, ki so ji dom. Všeč so ji tišine, ki polnijo, prizemljijo, ne dajejo teže. Najbolj s seboj je takrat, ko lebdi … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • Idi Amin Dada se v grobu smehlja

    Stella Nyanzi

    (Poezija,  < 1 min)

    Idi Amin Dada se v grobu smehlja. / Ni najbolj zloben ugandski diktator.

  • Trohneče stavbe

    Hannah Koselj Marušič

    (Poezija,  < 1 min)

    Vnuk me bo spraševal, / kam je šel mali pajek / in / ali sem kdaj videla gozd.

  • sveta pred izraelom se ne spomnim

    Aljaž Primožič

    (Poezija,  1 min)

    david si že nekaj mesecev želi / kanarčka takšnega / kakršne prodajajo poleg pekarne

Izdelava: Pika vejica