13. marca 2020

Sloni

Mojca Sovdat

Čudežni sloni.
Tam nekje na obzorju jih zagledam,
kako korakajo
v tišini dneva, ki se poslavlja od sonca.

Kaj nosijo te mogočne živali?
Kje vse so že bile?
Katerih tal so se dotaknile?
Katere vode so jih odžejale?
Kateri viharji so jih obšli?
Katerim zverem so zrle v oči?
Katera drevesa so jih sprejela v svojo senco?

Zemeljska bitja.

Slon se ustavi ob meni. Poznam te.

O avtorju. Mojca Sovdat (1991) ljubi in verjame v naravo, v svetlobe, teme in vse vmesne odtenke tega, kar smo in tistega, kar nismo. Je rada med ljudmi, živalmi in drevesi, ki so ji dom. Všeč so ji tišine, ki polnijo, prizemljijo, ne dajejo teže. Najbolj s seboj je takrat, ko lebdi … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • NIANSII ekstrakt

    Dejan Koban

    (Poezija,  1 min)

    nikakor nimamo dovolj prijaznosti.

  • Prostor

    Tjaša Škorjanc

    (Poezija,  1 min)

    daj, ne zamaščaj me dalje. predolgo sem te žejna v visečih komolcih, Prostor, brezslojnost, te živim skozi lojnico izložbenih oken, zvezana kot negiben ligament tvoje neznosne beline.

  • Tri pesmi

    Sara Nuša Golob Grabner

    (Poezija,  1 min)

    Ženske v moji družini imamo velik talent za opravičevanje ljudi, ki jim ni žal.

Izdelava: Pika vejica