13. marca 2020

Sloni

Mojca Sovdat

Čudežni sloni.
Tam nekje na obzorju jih zagledam,
kako korakajo
v tišini dneva, ki se poslavlja od sonca.

Kaj nosijo te mogočne živali?
Kje vse so že bile?
Katerih tal so se dotaknile?
Katere vode so jih odžejale?
Kateri viharji so jih obšli?
Katerim zverem so zrle v oči?
Katera drevesa so jih sprejela v svojo senco?

Zemeljska bitja.

Slon se ustavi ob meni. Poznam te.

O avtorju. Mojca Sovdat (1991) ljubi in verjame v naravo, v svetlobe, teme in vse vmesne odtenke tega, kar smo in tistega, kar nismo. Je rada med ljudmi, živalmi in drevesi, ki so ji dom. Všeč so ji tišine, ki polnijo, prizemljijo, ne dajejo teže. Najbolj s seboj je takrat, ko lebdi … →

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Sorodni prispevki

Obrezovanje dreves

Amadeja Rek

(Poezija, < 1 min)

nikoli nisem vedela, / kako odrezati nekaj močnejšega od sebe
Nad rušo

Aleš Mustar

(Poezija, 1 min)

V resničnost me povrne / vreščanje vran, / ki ni prav nič prijazno.
April

Jerneja Vrabič

(Branje, < 1 min)

Odkar smo zamenjali okna, tako tesnijo, / da ne slišim ptičjega petja.

Sloni

Mojca Sovdat

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

Kdor bere, je udeležen!