Raki

Slobodan Ivanović

Raki so varuhi, morda celo metalci iz klubov,
njihovi stiski klešč razlagajo prejemniku tega primeža
kompleksnost njegovega živčnega sistema, so privlačnih barv,
zato ker so plenilci, gibajo se postrani ali nazaj,
zato ker so tisti, ki gredo izven področja navadnega in preprostega,
so nasilneži in zato zaščiteni z oklepom, ki jih mi kot človeška
bitja, ultimativni nasilneži, z lahkoto prebijamo, da bi spodaj našli
okusno in mehko meso, predvsem ta njihova anatomija, lupina, ki varuje mehko meso,
dokazuje, da so nasilneži, saj je preprosta lastnost nasilneža ta, da je občutljiv,
da včasih zajoka kot v tistem filmu, v katerem je morilec zobozdravnik,
morilec Bruce Willis pa je tudi občutljiv in mehkega srca,
raki nimajo srca, ubijejo v trenutku, vendar so vešči plavalci kot
vsi nasilneži, strahopetci so, ko jih potisneš v kot, ploščati so, zato se lahko preprosto
in hitro skrijejo, raki so tudi jastogi, ki so samo podaljšani raki
in nas s svojim oklepom spominjajo, kako smo tudi mi kot človeška bitja
želeli izgledati v času oklepnega srednjega veka.

 

Prevedla Ivana Komel Solo

O avtorju. Slobodan Ivanović (1988, Nikšić) je objavil dve pesniški zbirki: Adresa sna (Centar za kulturu Plužine, 2010) in Osobine (Knjižuljak, 2014). Bere, piše, prevaja in živi v Beogradu.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Teža

    Špela Setničar

    Med nama je prvič / preteklo med telesi, / v čutnem primežu sta z lokom tvorili / sebi lastno simetrijo.

  • Kresna noč

    Jennifer Clement

    Rekel si, ker v mojih sanjah si govoril, / da imam vonj po plugu in kosi, / kovinskemu zarjavelo rdečemu rezilu pasti.

  • * * *

    Eva Kokalj

    Nekateri deli nikoli ne zrastejo nazaj.

Izdelava: Pika vejica