2. novembra 2018

* * *

Jernej Grlj

Nekomu nihajo nianse
nenavadno nemarno napete
niti normirajo njihove
nabiralce nabijajo na 
nebo

Nočno nebo navihano
navigira Noe našo
naplavino nosi na 
nasip naseljujejo najmanjši
numizmatiki

Nagnjeni nazori z nagnitimi
načeli nam natančno
normirajo novorojenci načrte
nosorogov

Najdražja naj nekaj
napišem »naježen« na 
nit navija neskončno
notranjost

O avtorju. Jernej Grlj se je rodil leta 1999 v Izoli. Zaključil je šolanje na Škofijski klasični gimnaziji, kjer je l. 2018 prejel Župančičevo frulico za najboljšega srednješolskega pesnika. Sedaj študira matematiko na Fakulteti za matematiko in fiziko.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • V njeni odsotnosti

    Lucija Stupica

    (Poezija,  < 1 min)

    prazni prostori so vedno glasni

  • Vročinski val

    Tomislav Vrečar

    (Poezija,  < 1 min)

    Kalna zrkla ogorkov na promenadi,
    ustnice, ki tako rade zibajo korake.

  • utečenost

    Tadeja Logar

    (Poezija,  < 1 min)

    so pa še vedno trave so pa še vedno deblaki ostajajo v tleh kar je dobro ker so za nami

Izdelava: Pika vejica