Indijanci

Anja Cimerman

Indijanci
strižejo svoje lase
iz žalosti
tako kot jaz
padajo lasje
so v trenutku smet
tudi hrana nekoč
postane madež
shranjen prvi
pramen
bil je zlat
in je obetal
katera leta
strižem?
letnice so v deblih
zato grem vse
do korenin
veliko polje
brez spomina
in izkušnje
kjer je dim
brez svoje sence
si povem
na tistem mestu
v tisti točki
da bom
lahko
kjerkoli
znova –

otrok je žogo
vrgel v zrak
in sama si bo
izbrala padec
vrana ki se ne
umakne s ceste
ve da bo
kjerkoli
spet –

O avtorju. Anja Cimerman (1989) je študentka Fakultete za arhitekturo. Ukvarja se z grafičnim oblikovanjem, petjem, pisanjem ter prirejanjem literarnih dogodkov. Knjige prebira tudi na stranišču, in to ni vrednostna sodba.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pesmi za zločince

    Tomaž Rode

    Obleci svojo novo pelerino. Jebeš oblike. Vsi smo angelčki; majhni, modri, plastični.

  • Do tu sega gozd

    Tom Veber

    Tvoj kurac je bil zmeraj nekoliko ukrivljen / v levo / kot da bi mi še on govoril »don’t do it!« / in meril z glavo proti izhodu.

  • Recipročna vrednost bivanja

    Eva Ule

    Prelistam/prevrednotim/prestrukturiram. Metafore so postale izrabljene kot koščice prezrelega sadja.

Izdelava: Pika vejica