Čez rob postelje
Borut Gombač
Potem nenadoma sunek,
brca čez rob postelje,
sesutje senčnega jezu,
krč v negativu,
tek kokoške z odsekano glavo,
drgetavi trzljaj predolgega dne,
polnega nepreglednih križišč
in dvomljive resničnosti.
Še sem buden.
Še ne spim.
To še niso tla nad stopali,
besede s krili,
tista tako specifična struktura sanj,
fantazijska,
a neizprosno logična v vseh svojih mimobežnih konstelacijah.
Za zdaj so to le še drobne naključne povezave,
tihe začasnosti simbolov,
kaotična mrgolenja pod žgočimi vekami,
zadušene eksplozije sončnih peg.
Nisem še na drugi strani,
toda tudi na tej že dolgo ne več.
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.