Literatura 276
V novem, transatlantskem uvodniku, Nina Beguš popisuje prednosti pa tudi slabosti literarnega življenja na eni najbolj znanih svetovnih univerz in izpostavi mesto prevajalca v zapletenem in mnogokrat morda samo na videz odprtem odnosu do drugega in drugačnega pisateljevanja, s posebnim poudarkom na revijalistiki. Ali če žogico vrnemo v samopremislek: Čemu sploh toliko prevajamo, kako to promoviramo, zakaj je to dobro, kaj s tem »odpiramo« in kaj s tem pridobimo?
V poeziji beremo nove pesmi Maje Vidmar, ki bodo drugo leto izšle v Prišlekih, in debitantsko objavo štirih daljših pesmi Neje Tomšič.
V prozi tokrat stavimo na moško družbo in sicer v zgodbi dialoško razpoloženega Mihe Mazzinija Darilo, v spalnico nekega pedantnega samca kukajočega Zdenka Kodriča in kafkovsko, morda pa tudi godojevsko, nastrojenega Toneta Perčiča.
Povedni pogovor s Boštjanom Naratom, ki ga je pripravila Petra Koršič in v naslovu pravi »Vedno manj se počutim glasbenika in vedno bolj upovedovalca«, ubira ravno slednje, namreč, upovedovalske note.
David Wallace, znan tudi kot Foster, v prevodu Ane Schnabl, pove kratko zgodbo Planeta Trillaphon v odnosu do Slabe stvari, ki vzame dih.
Sledi Zadnja izmena in Nora Verde v prevodu Suzane Tratnik.
Blok kritik o Zupan-Vovkovi Antologiji 75 pesmi od Dekleve do Peratove prinaša tekste Katarine Šalamun Biedrzycke, Gorana Dekleve in antologijski zapis Kako sem zasovražila slovensko poezijo Mojce Pišek.
Sledijo kritike Tine Kozin, ki je navdušena nad Telesi v temi Davorina Lenka, Urbana Vovka o Tonetu Peršaku in Usedlinah ter dveh esejističnih delih, Urbana Zorka o Naratovi Partiji in Tedeja Meserka o esejih Mihe pintariča Na poti v črno luknjo.
Robni zapisi so rosni zapisi.
Strip kolumna določa Rejting.
Brezdomno je brezdvomno: Literatura je Dobra stvar.
|
