Metanje knjig proč 

Tomaž Grušovnik

V besedah se lahko ohranim in živim zgolj zato, ker nisem nič drugega kot besedilo, svoja avtobiografija.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Deset krogov iskanja navdiha 

      Agata Tomažič

      Ni mogoče, da bi se kdaj nasitila pisanja, da bi kdaj ne vedela več, kaj ubesediti, da bi mi prsti obviseli v zraku in ne bi vedeli, na katero tipko pritisniti. Da bi obsedela pred tisto zloglasno belino papirja, ki ti zaduši misli in zadrgne grlo? Brez zveze, to so prazne marnje.

      Preberi

      15. februar 2019 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • * * *

      Veronika Razpotnik

      zdaj je pregorela še zadnja žarnica / poslala me je v izgnanstvo

      Preberi

      15. februar 2019 | Poezija | Komentarji (0)

    • O fantu, ki je umrl, preden je postal mož

      Marijan Pušavec in Gašper Krajnc, Malgaj. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje, 2018

      Iztok Sitar

      Vsekakor je bil Malgajev koroški rojak Krajnc dobra izbira za upodobitev pričujočega življenjepisa hrabrega rodoljuba, ki je v svoje roke vzel puško in zgodovino in se predvsem na lokalni ravni zapisal v spomin in zavest Slovencev.

      Preberi

      14. februar 2019 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Če sem predolgo v svoji domovini, se počutim kot izgnanec

      Pogovor z Jamesom Hopkinom, evropskim pisateljem

      Andrej Hočevar

      “Brez pisanja, ki je tudi nekakšno zavetje, sem zgolj vandrovec, vagabund, begunec iz Brexitanije!” pravi James Hopkin, v Berlinu živeči pisatelj iz Manchestra, ki je Ljubljano obiskal kot gost Unescove rezidence v Švicariji.

      Preberi

      13. februar 2019 | Intervju | Komentarji (0)

    • Frankfurtski dnevniki

      Gaga Lomidze

      Gaga Lomidze iz prve roke o Gruziji kot častni gostji v Frankfurtu 2018 — Takoj ob prihodu smo zaslišali glasen pogovor v gruzijščini: gruzijski pisatelji so že zasedli zunanji hotelski bar, potopljeni v nekakšno zamaknjenost. To so bila gruzijska nebesa: imeli so publiko, s katero so lahko komunicirali.

      Preberi

      10. februar 2019 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • NEKAJ

      Medeea Iancu

      Odpel mi je hlače, nekaj je bilo Narobe, a jaz sem videla le listje Dreves in njegove ustnice in zobe in Bilo mi je slabo.

      Preberi

      8. februar 2019 | Poezija | Komentarji (0)

    • Nelagodno prijateljstvo – nacionalizem in zgodovina

      Patrick Boucheron, Kaj zmore zgodovina. Prevod: Ana Monika Habjan, memento: Manca G. Renko. Ljubljana: Studia humanitatis, 2018

      Rok Plavčak

      »Kaj danes zmore zgodovina?« je vprašanje, na katerega je v svojem nastopnem predavanju na prestižni izobraževalni instituciji Collège de France poskušal odgovoriti slovit francoski zgodovinar Patrick Boucheron.

      Preberi

      7. februar 2019 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Ljubljanski zapiski

      Muanis Sinanović

      Ko avtobus, ki je svojo pot začel v kakšnem večjem mestu, kakšni tuji prestolnici, sredi noči po Dolenjski cesti pripelje v Ljubljano, potniki komaj prepoznajo obrise mesta. Redko posejane stare hiše, mali bloki delavskih naselij se zlivajo z nočjo. Luči so ugasnjene, ceste so prazne.

      Preberi

      5. februar 2019 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • Sanjska knjiga IV

      Uroš Zupan

      Danes sem sanjal, da je Matevž Kos napisal roman. Prisegel je, da mi ga bo dal v branje kot prvemu bralcu.

      Preberi

      1. februar 2019 | Poezija | Komentarji (0)

    • Razkošen preplet zgodovine in sodobnosti

      Dževad Karahasan, Seme smrti. Prevod: Jana Unuk. Ljubljana: Beletrina, 2018 (knjižna zbirka Beletrina)

      Jasna Lasja

      Perzijski matematik, astronom, filozof, pisatelj, pesnik in mistik Omar Hajam, čigar obstoj zgodovina uokvirja z letnicama 1048 in 1131, velja v Evropi poleg Hafisa za najbolj cenjenega perzijskega lirika.

      Preberi

      31. januar 2019 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Fuck you, metoo (in nesubtilen PC vobče)!

      Izar Lunaček

      kKjub temu da anonimni glas ljudstva, pogosto nagnjen celo k linču, nečesa ne obsoja, neka druga, tiha, pasivna obsodba brez pravega aktivnega nosilca poskrbi, da se na isto stvar zgrne obsodba nepreklicnega izgona iz javnega življenja.

      Preberi

      30. januar 2019 | Čačke in tuhtci | Komentarji (0)

    • Vsak je sam

      Arjan Pregl

      Že prej je kdaj pomislil na to, a se nikoli ni povsem odločil. Tako prisiljeno se mu je zdelo. A pravi razlog je bil, da si ni povsem upal. Kot da ga tam čaka vpogled v temno skrivnost, za katero je slutil, da ždi pod lepimi spomini in samo čaka na pravi sprožilec, da se razkrije.

      Preberi

      26. januar 2019 | Proza | Komentarji (0)

    • Eta Carinae

      fragment

      Jan Krmelj

      Ko dva svetova trčita, nihče ne preživi. In vendar: nekaj se rodi.

      Preberi

      25. januar 2019 | Poezija | Komentarji (0)

    • Polifonija, herezija, subverzija: kaotični svet Jakoba Franka

      Olga Tokarczuk, Jakobove bukve. Prevod Jana Unuk. Vnanje Gorice: KUD Police Dubove, 2017 (zbirka Orbis pictus)

      Silvija Žnidar

      Kdo piše zgodovino? Ali jo tisti, ki jo piše, tudi ustvarja? Je zgodovina nenazadnje velika pripoved, polna številnih navzkrižnih relacij moči in interpretacij? Ustvarja religijo človek, ali religija ustvarja človeka? Ob branju Jakobovih bukev, zgodovinskega romana poljske pisateljice Olge Tokarczuk vznikajo številna vprašanja, ki se dotikajo tako fikcije kot realnosti in njunega odnosa do zgodovine, oblastnih razmerij in vere. Knjiga je masivna – ne zgolj materialno, po obsegu, ampak tudi vsebinsko. Roman, katerega dogajalni čas se razteza od sredine 18.Preberi

      24. januar 2019 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Ker imam rad slone in slonom podobne živali

      Pogovor z Jernejem Županičem ob romanu Mamuti

      Aljaž Krivec

      Hotel sem pisati frivolno, brez misli na koherentnost zgodbe in brez upoštevanja pričakovanj potencialnih bralcev. Je pa res, da takega pisanja pri drugih običajno ne cenim preveč oziroma da se mi zdi preveč samozadovoljno.

      Preberi

      21. januar 2019 | Intervju | Komentarji (0)

    • Bocca aperta senza parole per te

      Nika Prusnik Kardum

      Morda se je morala samo ta možnost spet razširiti v meni

      Preberi

      18. januar 2019 | Poezija | Komentarji (0)

    • Ker ravno nisi vprašala

      Jedrt Lapuh Maležič

      Kdor v 21. stoletju daje prostor ne zgolj predsodkov polnim, temveč nezaslišano butastim izjavam tipa »ženske niso enako sposobne moralne presoje« ali »nikakor nismo in ne smemo biti enaki«, se bržčas ne zaveda, da s tem daje prostor in krila vsakemu domačemu tiranu in pocestnemu nadlegovalcu, ki ima »seveda drugačne seksualne potrebe kot ženske«.

      Preberi

      17. januar 2019 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • Spet ti Slovenci

      Miha Mazzini, Pohlep. Novo Mesto: Goga, 2018

      Zarja Vršič

      V novi kratkoprozni zbirki s pomenljivim naslovom Pohlep, ki je izšla lani pri novomeški založbi Goga, zvezda slovenske publicistike Miha Mazzini tako kot v svojih kolumnah nastavlja ogledalo sodobni slovenski družbi.

      Preberi

      17. januar 2019 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Demon je sedel na trebuh metroja

      Iva Božič

      Pogostost bralcev v vagonih podzemne me je udomačila v mesto. Bila je prva simpatija, povezava, solidarnost v anonimni tujosti.

      Preberi

      15. januar 2019 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Zgrešene sočasnosti

      Sočasja. Rež. Miha Vipotnik, Casablanca, v koprodukciji z Dokumentarnim programom RTVS in Simonom Sedmakom, 2017. RTVS, 23. 12. 2018.

      Anja Radaljac

      Sočasja so sicer dobrodošel doprinos k razumevanju ustvarjanja Jureta Detele predvsem zaradi videoposnetkov pesnika samega, žal pa se zdi, da njihova kontekstualizacija ni dovolj domišljena.

      Preberi

      12. januar 2019 | Kritika, komentar | Komentarji (0)