O žanrski književnosti
Žanrske kulturne vsebine so med najbolj razširjenimi in popularnimi v širši družbi, naj gre za film, televizijo, gledališče ali literaturo. Nekateri književni žanrski naslovi pa so v zadnjem času bili prav tako deležni potrditev v strokovnih krogih v obliki kritiškega pisanja in nominacij za nagrade, kar je znak tako vedno bolj vključujoče definicije literature kakor tudi hitrega razvoja domačega žanrskega pisanja. Na www.ludliteratura.si menimo, da gre za temo, ki si prav zaradi povedanega zasluži še dodatne pozornosti in kritičnega pretresa, zato vam v branje ponujamo nekaj besedil iz niza o žanrski književnosti.
Miran Hladnik v Emancipaciji slovenske žanrske literature odkriva, kako se je pri nas razvijala žanrska književnost in kako se je v odnosu do nje razvijala literarna veda.
Ob žalostnem statističnem dejstvu, da je zgodovina književnosti iz samih moških imen, pozornost do žanrske literature pomeni glas za žensko ustvarjalno emancipacijo.
V besedilu Se srečajo detektiv, čarovnik, tabornik in nasilna najstnica … Gaja Kos razmišlja o žanrski literaturi v okviru mladinske in otroške književnosti.
Literarna kakovost del, ki jih lahko povezujemo z določenim žanrom, izrazito niha, od odličnih do podpovprečnih, kar potrjuje, da ni trdne povezave med žanrskostjo in borno literarno kakovostjo.
Anja Radaljac se v prispevku Zapeljivost ustaljene recepcije romance sprašuje, ali je ljubezenski roman res posebna (manj kvalitetna) kategorija žanra.
Prav seksualno osvobojene protagonistke, ki znajo izraziti svoje seksualne želje, ki dosegajo orgazme in so-postavljajo pravila svojih seksualnih razmerij, so ena izmed tistih točk, v katerih žanr ljubezenskega romana vsaj nekoliko prevprašuje ustaljena razmerja.
Tomaž Kozamernik v prispevki O lovljenju Froda pojasnjuje razlike med klasično in sodobno fantazijo, pod drobnogled pa vzame tudi nekaj naslovov slovenske fantazijske literature.
Žanrska literatura je že vnaprej zaznamovana, ob čemer se postavlja vprašanje, ali se je del slovenskih avtorjev in avtoric prav zaradi tega odločil izključno za pisanje leposlovja.
Gaja J. Kos, Meta Osredkar in Samo Petančič so avtorici in avtor nekaj vidnejših žanrskih naslovov v okviru ljubezenskega, kriminalnega in fantazijskega žanra, obenem pa se vsi ukvarjajo tudi s t.i. visoko literaturo. O njihovem razumevanju žanra jih je v intervjuju spraševal Aljaž Krivec.
Ljubezenski romani dostikrat obveljajo za v povprečju manj kvaliteten žanr, vendar za to ni kriv žanr sam, pač pa je razlog morda v tem, da je izjemno priljubljen, kar posledično vodi v ogromno šlampaste šablonske produkcije, ciljna publika pa ne kaznuje slabe kakovosti.
|
