Literatura 277 – 278
Poletna številka se začne z uvodnikom Mojce Pišek, ki za junaka svojega uvodnika z naslovom Kako privarčevati s pomočjo literarne kritike postavi (fiktivni delovni dan) kritika, s pomočjo katerega razmišlja o aktulnih razpravah in odzivih na temo javnih knjižnic, z njimi povezanih knjižničnih nakupov, razprav v luči javnega interesa (tudi na liniji javna sredstva, založniki, javna izposoja) in osnovne človekove pravice do branja (slabega ali dobrega?), saj veste, predvsem pa o vlogi kritiške etike in zagovora kvalitetnega branja v vseh segmentih in žanrih, karkoli to še pomeni.
Dobre stvari so tri. Poezijo torej objavljata stara mačka Tone Škrjanec in Rade Krstič, v Rdeči zavesi in Zaledju duše. Debitanstsko pa se v reviji kot pesnica predstavlja Petra Koršič.
Tudi v prozi to potrjujejo Emil Filipčič, Suzana Tratnik in Jure Jakob, in sicer v Serafi s Šarhove, Mariji, pomagaj in Vinetouju.
Intervju s prozaistom Tadejem Golobom (»Zunanje okoliščine so mi bile vedno pomembnejše od ontoloških vprašanj«) je pripravila Tina Kozin.
Tudi v rubriki Samorefleksija, ki je prišla po dolgem času spet na spored, beremo besedilo Tadeja Goloba Trupel bo seveda precej, sledita pa mu še zapisa Blaža Lukana Užitek in strah ali O sramu in Alje Adam Kreativnost in življenje – pomen procesa pri pisanju.
V senci boste brali eseja Carlosa Pascuala, čigar oče je imel navado reči »Kakršnakoli sreča, ki ne izhaja iz alkohola, je navidezna«. Eseja sta v resnici sociološki in medkulturni pledoaje v Ljubljani živečega Mehičana, ob katarem bi se morali zamisliti vsaj slovenski gostinci, seveda pa tudi nam (vsem drugim) ne bi škodilo.
Blokec, ki predstavlja delček poezije Zahodne sahare je pripravila Marjeta Prelesnik Drozg.
V Zadnji izmeni je Tima O’Briana prevedel Jernej Županič.
V kritikah pišejo Ana Geršak o Alešu Štegru, Mojca Pišek o Cvetki Bevc, Matej Bogataj o Evaldu Flisarju, Gabriela Babnik o Ireni Svetek, Aljaž Krivec o Rudiju Podržaju in Leonora Flis o Brni Svit.
Robni zapisi seveda so.
Marijan Pušavec in Jakob Klemenčič sta v stripu o Almi M. Karlin.
Strip kolumna se pridružuje Grobnici, arhivu in plaži.
Kakršnakoli sreča, ki ne izhaja iz (L)iterature, je le navidezna.
|
