Umetnost kritike 2018
Refleksija umetnosti v družbi

5. mednarodni kritiški simpozij

Delo kritičarke oziroma kritika je v zadnjih letih doživelo kar nekaj sprememb, a stalnica nemara ostaja predvsem ena – naloga kritike je refleksija umetnosti v družbi.

Umetnost kritike je že uveljavljeno mednarodno srečanje predvsem literarnih, a tudi drugih kritičark oz. kritikov. Simpozij predstavlja edinstveno priložnost za širšo refleksijo kritike in umetnosti na splošno, s čimer stremi k izboljšanju pogojev kritiškega udejstvovanja in zagotavljanju bolj kulturnega javnega diskurza o umetnosti. Simpozij z mednarodno udeležbo gradi medkulturne mostove in z osveščanjem nemške kulturne javnosti posredno pomaga pri pripravah na nastop Slovenije kot častne gostje v Frankfurtu leta 2022.

Kritika in javni diskurz

Kritiški prostor se je v revijalnih, časopisnih in televizijskih medijih skrčil, zato pa je vidno narasel na spletu, kjer ostaja vloga kritike v poplavi kulturne in umetniške produkcije toliko bolj relevantna. Če sklepamo po nastanku številnih novih spletnih revij, blogov, video kritik in esejev, mnenjskih notic in komentarjev, se zdi, da potreba po refleksiji še nikoli ni bila večja. Prav zato je odsotnost kritika v javnem diskurzu, ko gre za kulturo in umetnosti, precej presenetljiv. So se vloge, naloge in vidnost kritike spremenile zaradi predrugačenega položaja umetnosti in kulture v družbi?

Zdi se, da umetnost še nikoli prej ni bila tako dostopna, njena refleksija pa tako razpršena, podvržena zahtevam trga ter interesov tako avtorjev kot založnikov. Legitimnost kritike se zdi ujeta med nenehnim bojem za pravico do osebnega mnenja in preživetveno PR strategijo.

Kaj tovrstno preoblikovanje pomeni za poklic kritičarke oziroma kritika? Kako se prilagoditi novemu položaju? Ali pa nam gre tako dobro, da lahko kritiziramo brez kritike? Kako nove okoliščine prilagoditi kritiki v prid? Kako torej s pisanjem kritik (in od njih) živeti, ne le preživeti?

Program

Ljubljana, 21. 9. 2018, Trubarjeva hiša literature

13.30

Predstavitve referatov

Andrej Blatnik, Pia Brezavšček, Kristoffer Patrick Cornils, Natália Kovács

14.30

Odmor

14.45

Predstavitve referatov

Matthias Kniep, Diana Pungeršič, Jasmina Šepetavc, Dávid Zelei

16.00

Pogovor z udeleženci in udeleženkami simpozija

(povezuje Maja Šučur)

Simpozij bo delno potekal v angleščini.

Kritiki in kritičarke

blatnik Andrej Blatnik Roman Šipić

Andrej Blatnik

Andrej Blatnik je izredni profesor založniških študij na Univerzi v Ljubljani. Objavil je devet leposlovnih in pet neleposlovnih knjig in prejel več slovenskih literarnih nagrad. Njegove zgodbe so prevedene v prek 30 jezikov; v tujini je objavil več kot 30 knjig v enajstih jezikih. Leta 2016 je dobol nagrado Jugra za najboljšo slovansko knjigo kratkih zgodb, prevedeno v ruščino. Blatnik je med drugim nastopil na literarnih festivalih PEN World Voices, Toronto Festival, Jaipur Festival in Cosmopolis v Barceloni. Več o njem na www.andrejblatnik.com.

brezavšček

Pia Brezavšček

Pia Brezavšček je, sodeč po ajpesu, samozaposlena v kulturi, kritičarka/recenzentka in teatrologinja. Sodeč po emšu je (razen za nekatere razpise) mlada kritičarka. Sodeč po statusu je večna (doktorska) študentka. Sodeč po opravljeni ženski dolžnosti skrbi za nataliteteto je nadpovprečna. Sodeč po trenutni okupaciji je amaterska snovalka strategij preživetja (na sceni). Sodeč po planu B bo kmalu živela nekje v Južni Afriki.

Cornils (private)

Kristoffer Patrick Cornils

Kristoffer Cornils, rojen v Buxtehudeju v severni Nemčiji, trenutno živi v Berlinu kot samostojni urednik in novinar za revije, kot so Groove, Spex, hhv.de mag ter druge.

freigegeben für private Nutzung, zum Drucken geeignet bei 300 dpi ca 10x7 cm

Matthias Kniep

Matthias Kniep, doktor literarnih ved, se je rodil leta 1971 v kraju Itzehoe na severu Nemčije. Je prevajalec in kritik, dela v Haus für Poesie.

kovacs

Natália Kovács

Natália Kovács (1989) je madžarska literarna kritičarka, kulturna novinarka in doktorska študentka kreativnega pisanja. Kot kritičarka v številnih literarnih revijah in spletnih portalih pokriva različna področja, od literature, performansa, gledališča do plesa, hkrati pa deluje tudi kot urednica.

pungeršič Foto Diana

Diana Pungeršič

Diana Pungeršič (1984) je književna prevajalka iz slovaščine in češčine ter v slovaščino, literarna kritičarka in publicistka, moderatorka. Študirala je slovenski in slovaški jezik s književnostjo ter sociologijo kulture. Za prevode slovaške poezije je bila leta 2010 in 2013 nominirana za lirikonov zlat, leta 2016 je za prevod romana Samko Tále: Knjiga o britofu Daniele Kapitáňove prejela nagrado Radojke Vrančič. Leta 2018 pa je prejela Stritarjevo nagrado za mlado literarno kritičarko. Doslej je prevedla osem leposlovnih knjig, kritike, intervjuje, refleksije in krajše prevode objavlja v osrednjih literarnih revijah, na 3. programu Radia Slovenija ter spletnih portalih. Vodi literarne dogodke in bralni klub.

Šepetavc

Jasmina Šepetavc

Jasmina Šepetavc je doktorica znanosti, v svojem delu se ukvarja s feministično in queer filmsko teorijo. Je samozaposlena v kulturi, filmska kritičarka. Večkrat predava o filmu (v Knjižnici Šiška, Kinoteki, Trubarjevi hiši literature, mednarodnih konferencah), za domače publikacije, kot so Ekran, Dialogi, Kinotečnik, Družboslovne razprave ipd., pa redno piše o feminističnem, LGBT/queer, korejskem in japonskem filmu. Lansko leto je urednikovala blok feministične filmske teorije v reviji Družboslovne razprave, sicer pa je redna članica uredniške ekipe znanstvene revije Feminist Encounters. Na slovenskem Festivalu LGBT filma že vrsto let opravlja delo selektorice.

ZeleiDavid_kep

Dávid Zelei

Dávid Zelei (1985) je madžarski kritik in zgodovinar, prejemnik nagrade Béle Bodorja za najboljšega mladega kritika. Je avtor številnih strokovnih člankov in urednik, kot kritik pa je dejaven predvsem v spletni reviji SZIFONline.

Soorganizatorji, podporniki in somišljeniki

Povabilo Dávida Zeleija je omogočila podpora programa Publishing Hungary Ministrstva za zunanje zadeve in trgovino Madžarske – Balassijevega inštituta.