Arhiv prispevkov z oznako manjšine (12)
Primož Sturman
V 237. številki Literature, ki je izšla marca 2011, sem v uvodniku »Ob zahodni meji od Alp do Istre« skušal čim bolje opisati tedanje stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji in njene izzive za prihodnost na družbenem, političnem in kulturnem področju. Dobra tri leta poprej je dokončno padla meja med državama in videti je bilo, da bo integracija na obmejnem območju nemoteno tekla dalje.
Preberi31. maja 2021 | Uvodnik
Ivan Tomašić
Če se literarna kritika ukvarja izključno s tistim, kar naj bi bilo v besedilu na tematsko-motivni ravni ideološkega, potem preneha biti literarna kritika in postane nekaj drugega.
Preberi12. decembra 2019 | Esej, kolumna
Andrej Hočevar
Jaz sem Vietnamka. Četudi zgolj polovično, je to moja identiteta in pravico imam, da živim v tem spominu. Tako kot ima Američan, potomec vojnih veteranov, pravico do zapletenega odnosa z Ameriko.
Preberi1. julija 2019 | Intervju
Agata Tomažič
Čeprav del mojih prednikov izvira iz okolice Trsta in so se bili od tam zaradi fašističnega nasilja in raznarodovalne politike naposled prisiljeni priključiti eksodosu Primorcev, ki je vodil na Štajersko, je bil fašizem zame boljkone beseda na papirju.
Preberi11. novembra 2018 | Esej, kolumna
Klemen Kordež
Zato bi si sam želel, da bi kritiki dopustili kolegom, da razvijejo lasten način pisanja, ne pa od njih zahtevali literarnovedne, sociološke-filozofske, poetične ali kako drugače zamejene kritike, temveč le – tako kot pri vsakem literarnem delu – kvalitetno in vznemirljivo branje.
Preberi6. decembra 2017 | Poročilo
Jedrt Lapuh Maležič
Zame, vrli davkoplačevalci, demokracija ne deluje in verjetno nikdar ni. Ni variante, padem skozi mrežo, vam pravim! Čim se začnem z besedami vljudno mediti, moja rit podere vse v vaši štacuni s porcelanom. Bolj ko slišim, kaj da je dobro za narod, prej se mi zazdi sumljivo.
Preberi17. oktobra 2017 | Esej, kolumna
Josip Novakovich
Zgodovinske krivice se popravljajo in nagrade dandanes prejme veliko avtorjev_ic manjšinskih književnosti. To je nekaj, kar se meni osebno zdi precej znano iz starega jugoslovanskega sistema – enakopravna zastopanost vseh republik ter izvolitev vseh predsednikov_ic in drugih funkcionarjev_k ‘po ključu’. Predpostavka, da so vse skupine enako dobre in da jih je treba predstaviti enakovredno, ne bi bila smiselna, če bi govorili denimo o šahu ali tenisu. Vendar pa obstaja neka razlika. Vsaka skupina potrebuje svoj glas, vsaka skupina mora biti slišana, torej je ideja povsem na mestu.
Preberi12. septembra 2017 | Esej, kolumna
Jedrt Lapuh Maležič
Alma Karlin, Tove Jansson, Anna Freud – biografija je vedno ideološki žanr. Kaj bi bilo sploh potrebno, da bi človek z raziskovalno naravnanim umom pomislil na zelo realno opcijo ne le »duhovnega«, temveč tudi povsem fizičnega razmerja med ženskama, ki spita v isti postelji?
Preberi16. junija 2017 | Esej, kolumna
Arjan Pregl
Nacionalistična glasba, politično prirejanje zgodovine, medijsko prilagajanje dejstev – svoboda govora nikoli ne more biti popolna svoboda brez omejitev, ki bi dopuščala tudi lažno oglaševanje. Proti netolerantnosti se je treba vedno znova boriti, četudi z že slišanimi argumenti in stališči, ki ne izrabljajo dvoma za doseganje partikularnih (ekonomskih, političnih) ciljev.
Preberi19. maja 2017 | Esej, kolumna
Anja Radaljac
Ko sem prebirala Iz jezika v jezik, Antologijo sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji, se nisem mogla znebiti vtisa, ki ga je pustila spremna beseda Lidije Dimkovske – da je antologija namreč nastala z namenom, da se opozori na neupoštevanje priseljenskih in manjšinskih avtorjev za slovenske ter na njihovo neprepoznanost v slovenskem kulturnem prostoru ali, kot zapiše Dimkovska: »Četudi so v slovenski Ustavi in na vseh papirjih manjšine priznane, slovenski literarni kanon dejansko še ni priznal ne Marca Apolonia, ne Aljoše Curavića, ne Alberta Halasza, ne Lajosa Benceta in ne ostalih za svoje, slovenske avtorje.«Preberi
7. novembra 2014 | Kritika, komentar
Gaja Kos
3. c je bil do pred kratkim povsem običajen razred. Ampak potem, nekega dne, so ga trojčki Lajoš, Maroš in Pišta obrnili na glavo – skoraj dobesedno. No, učilnico so s tleski prstov kot bi mignil spremenili v kopališče, pa v drsališče, pa v živalski vrt, pa v prostor za taborjenje s pravim tabornim ognjem na sredi in še kaj bi se našlo. Učilnica, ki postane kopališče, seveda pri priči namesto hrama učenosti postane zabaviščePreberi
11. oktobra 2013 | Kritika, komentar Trampolin
Literarno-umetniško društvo Literatura, Tomšičeva 1, 1000 Ljubljana
predsednica: Tina Kozin
ludliteratura@yahoo.com, tel. 01/251 43 69 ali 01/426 97 60
ID za DDV: SI62575694, matična številka: 5686750000
Uradne ure: ponedeljek od 11h do 12h, sreda od 11h do 12h, četrtek od 11h do 13h.
O mediju in pogojih sodelovanja
Navodila za pošiljanje prispevkov
Splošna pravila in pogoji nagradnih iger
© avtorji in LUD Literatura www.ludliteratura.si
Elektronski medij www.ludliteratura.si podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Javna agencija za knjigo RS.
Izdelava: Pika vejica