Literarna kritika

V zadnjem času sem prebral veliko hvale na račun neke še relativno mlade avtorice, ki je pred kratkim izdala prozni prvenec. Tako namreč prvo objavljeno knjigo nekega avtorja imenujemo v literarnih krogih. Besedno zvezo »relativno mlada« pa uporabljam, ker menim, da je za pisce družbenokritične literature v tretjem desetletju življenja primerna – kljub pomislekom, ki bi jih utegnil kdo v zvezi s tem izraziti. Namreč, pri pisanju takšne literature štejejo življenjske izkušnje; človek med tridesetim in štiridesetim nekaj takšnih izkušenj že ima, z leti pa si jih bo pridobil še precej več. Zato v primeru dotične avtorice brez slabe vesti ostajam pri oznaki »relativno mlada«.

Kakorkoli, njene knjige, gre za zbirko kratkih zgodb, nisem kupil. V last sem jo dobil po spletu okoliščin. A razlaga teh okoliščin za potrebe te kritike nikakor ni pomembna, zato bom tu, kar se te teme tiče, brez usmiljenja postavil piko.

Upam si trditi, da je knjiga odlična. Začnimo pri slogu. Kot so me seznanili, se je avtorica pred objavo proznega prvenca udejstvovala predvsem pesniško. In to se v slogu tudi opazi. Vsi, ki imamo kaj pojma o dejanskem pisanju, vemo, da poezija terja spretnost upravljanja z jezikom, in ta spretnost se nadvse učinkovito prevede v pisanje proze. Avtorica potrjuje to pravilo. Proza je lepa, odmerjena, lepo teče, je brez nepotrebnega krancljanja, povedna, skratka, tukaj mladost izkazuje izvežbanost in modrost.

Ideje za zgodbe, pa tudi ideje, ki jih zgodbe sporočajo vsem nam, ki imamo čast brati ta prvenec, so fenomenalne. Ostanimo pri tej oznaki, da ne bomo v ta tekst vključili kvarnikov. (Beseda kvarnik ni prišla iz literarnih krogov, temveč iz krogov filmske kritike. Slednji niso tako sofisticirani, ampak dajmo si tukaj izjemoma, za potrebe jasnosti besedila, dovoliti uporabo njihove skovanke.)

Edino, kar bi zgodbam morda lahko očitali, je ne povsem dodelan pripovedni lok. A to je nekaj, na kar bi moral avtorico opozoriti tisti, ki je njeno zbirko uredil, in povsem mogoče je, da je prav ta tisti, ki v tem primeru (in le v tem primeru!) ni dovolj dobro opravil svojega dela.

Kakorkoli, po vsem napisanem lahko zdaj že sami uganete, da knjigo nadvse priporočam. Priporočam pa jo zaradi še ene lastnosti, ki nima zveze s kakovostjo samega dela, a je zame, verjetno pa še za marsikaterega pripadnika sodobne družbe, nadvse relevantna. Priznati moram, da se borim z odvisnostjo od interneta, aplikacij, družabnih omrežij in vse s tem povezane moderne navlake. To odvisnost si med drugim tešim na WC-ju. (In prav to odvisnost krivim za dejstvo, da že vrsto let uriniram sede.) Nedavno sem ugotovil, da se lahko v kopalnici proti internetu in aplikacijam borim tako, da si na bide zraven straniščne školjke položim kakšno knjigo s kratkimi zgodbami. Problem pa nastane, ko so te zgodbe (pre)dolge. Takrat lahko na školjki obsediš še precej časa po tem, ko si že opravil potrebo. Posledica so boleča stegna in ritnice.

Zgodbe mlade avtorice pa so ravno prav kratke, da si, ko končaš z malo potrebo, že skoraj na polovici ene izmed njenih proznih izpovedi. Tako le še malo posediš, in že si pri koncu. Če pa gre za veliko potrebo, jih pač prebereš toliko, kot je treba, da se popolnoma izprazniš.

Seveda pa obstaja tudi slaba plat celotne zadeve, namreč, bralec v nekem trenutku prispe do konca dela. Zato mislim, da lahko brez pomislekov in v imenu vseh bralcev, še posebej odvisnikov od interneta, izrazim upanje, da nam bo avtorica kmalu postregla z novim, prav tako odličnim in obenem pripovedno strnjenim izdelkom.

Ocena knjige: pet zvezdic od petih