Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
-
-
Béton brut
Ines Žabkar
Ne znam živeti v dimenzijah / prostor-čas – / moje stanovanje / je poddimenzionirano.
Preberi8. januarja 2021 | Poezija
-
Zakaj bi imel glavo, če imaš žabo, slona in druge?
Piret Raud, Uho. Prev. Julija Potrč Šavli. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2020
Gaja Kos
Kaj se zgodi, če uho izgubi glavo? »Brez glave je uho povsem izgubilo glavo.« Logično! Protagonist avtorske slikanice estonske ustvarjalke Piret Raud je torej uho, ki nekega dne ostane samo samcato, brez glave. Ker mu je prej vedno znala dobro svetovati, zdaj izgubljeno tava naokoli. Takšen nonsensni začetek se pretoči v dokaj klasično (a vseeno zanimivo) potovanje od »postaje« do »postaje« oziroma v srečevanje z različnimi liki: z žabo, slonom, zajcem in drugimi, ob katerihPreberi
6. januarja 2021 | Trampolin
-
Kotički ust obrnjeni v nebo
Tom Veber
Dorian je lep dovolj lep zame kotički ust obrnjeni v nebo mošus v besedi lasje nebesa oblakov vejevje.
Preberi5. januarja 2021 | Poezija
-
Ujeti negibnost trenutkov, onemogočiti minevanje
Intervju s Suzano Koncut, prevajalko Dnevnika žalovanja Rolanda Barthesa
Silvija Žnidar
Roland Barthes, francoski mislec in teoretik, ki se je med drugim ukvarjal z literarno teorijo, semiotiko in strukturalizmom, je 26. oktobra 1977, dan po materini smrti, začel na manjše lističe beležiti svoje žalovanje za osebo, ki jo je imel najraje na svetu. Ta večinoma kratka intimna avtorjeva razmišljanja so pozneje izšla v knjižni obliki z naslovom Dnevnik žalovanja, letos ga je v slovenski jezik prevedla (ter mu napisala spremno besedo) Suzana Koncut.
Preberi31. decembra 2020 | Intervju
-
Blimey, Matt Kaye, v Londonu smo
Matej Krajnc, London. Ljubljana: Književno društvo Hiša poezije, 2020
Veronika Šoster
Pesnik, kantavtor, pisatelj in prevajalec Matej Krajnc se lahko pohvali z obširnim pesniškim opusom, ki nastaja od leta 1988. Pričujoča zbirka London je že njegova 52. po vrsti, a vendar se zdi, da se njegove praviloma tanjše knjižice poezije, ki izhajajo zelo redno, včasih kar izgubijo in niso vedno deležne kritiškega in bralskega pretresanja, ki bi si ga zaslužile, zato je pohvalno, da ga je letos izpostavil festival Pranger, kjer so pod drobnogled vzeli njegovo knjigo Ojstrica (2019), nato pa je Dejan Koban London izbral za izid v zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe.
Preberi31. decembra 2020 | Kritika, komentar
-
Ko-ko-koliko zanimivega!
Janez Bogataj in Marko Kočevar, Kokoška Fani o Sloveniji. Ljubljana: Založba Hart, 2020
Gaja Kos
Čeprav je vsebina knjige Kokoška Fani o Sloveniji vsaj na videz zapakirana v zgodbo o popotni kokošji junakinji, jo bomo seveda našli na policah s poučnimi knjigami. To ob imenu avtorja, ki je priznan etnolog, profesor in publicist, seveda tudi prav nič ne preseneča.
Preberi31. decembra 2020 | Trampolin
-
Trideset »znamenitnih« in dva, ki to (še) nista
Žiga X Gombač in Jaka Vukotič, Znamenitni. Ljubljana, Rokus Klett, 2020
Iztok Sitar
Modni trend didaktičnih biografskih stripov je v drugi polovici leta 2020 dosegel vrhunec, saj so skorajda drugo za drugim izšla kar tri tovrstna dela. Damijan Stepančič je orisal Baragovo misijonsko življenje med Indijanci (o čemer sem že pisal), Boštjan Gorenc pa je ob petstoti obletnici rojstva Adama Bohoriča opisal jubilanta in druge reformatorske pisce (o čemer bom še pisal) v likovni interpretaciji Jake Vukotiča (1982), ki je skupaj z Žigom X Gombačem (1976) tudi soavtor tridesetih znamenitih in imenitnih (ob katerih smo za nameček dobili še novo skovanko - znamenitni) mož in žena, ki so v različnih obdobjih tako ali drugače pisali slovensko zgodovino.
Preberi31. decembra 2020 | Kritika, komentar
-
Od muminističnega optimizma do osamljenosti, obsesij in blaznosti
Intervju s prevajalko Nado Grošelj o kratkoproznem prvencu "Poslušalka" Tove Jansson
Iva Klemenčič
Tove Jansson (1914–2001) je bila vsestranska, edinstvena in pogumna umetnica. Po rodu Švedinja in po domovini Finka, sodi med najproduktivnejše in najznamenitejše nordijske ustvarjalce. Že od malih nog je risala, slikala, pripovedovala in pisala. Po svetu je zaslovela z zgodbami o muminih, fantazijskih bitjih iz idilične doline Mumindol. Slovenske bralce je navdušila tudi s Poletno knjigo, romanom o babici in vnučki, ki skupaj preživljata poletja na otoku v Finskem zalivu. Odslej lahko v slovenskem prevoduPreberi
31. decembra 2020 | Intervju
-
Ko kapital(izem) odnese šalo
Borut Golob, Šala: kratka zgodovina smeha: 1987-2007. Maribor: Založba Litera, 2020 (Piramida)
Matej Bogataj
Borut Golob je že s prvencem odločno nakazal svoje posege v domačo prozaistiko in z romaneskno fugo za motorko s srečnim koncem Smreka bukev lipa križ, podnaslovljeno »domačijska povest«, ker se pač dogaja na podeželju, čeprav ne ravno izključno med podeželani, pokazal, da se bo bolj kot naraciji posvečal refleksivnemu drobljenju ter svoje opilke in okruške zgodb obračal proti podalpski zagovednosti.
Preberi31. decembra 2020 | Kritika, komentar
-
»In vse je samo takšno, kot je«
Ivanka Hergold, Nož in jabolko. Ljubljana: Slovenska matica, 2019 (1. izdaja: Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980)
Ana Geršak
Predstavljam si, da med zagrizenim bralstvom slovenske književnosti ni bilo tako malo takih, ki so za roman Nož in jabolko prvič slišali šele ob njegovem ponatisu. Pa vendar bi težko rekli, da je bil roman dobro varovana »javna skrivnost«.
Preberi31. decembra 2020 | Kritika, komentar
-
Dresden, Bergamo? Macondo!
Urša Zabukovec
Po dolgem času spet dan brez vetra. Šele zdaj res začutim moč jesenskega sonca. Vetra ne maram. A že nekaj let živimo v hriboviti puščavi vetrov. Tudi našega psa veter moti: teka sem ter tja in laja nekam v prazno. Veter ga draži, bega ga z oddaljenimi vonji in glasovi, sploh odkar se je začela sezona lova in so povsod ljudje z lovskimi psi in puškami. Ta hobi se mi je vedno zdel bizaren, aPreberi
31. decembra 2020 | Uvodnik
-
Pomlad, poletje, starost, smrt in večno petje
Boris A. Novak, Lunin koledar. Novo mesto: Goga, 2020
Veronika Šoster
Z merjenjem časa je človek vsaj malo poenostavil vrveči kaos okrog sebe, s koledarji pa je čas poimenoval, ga razporedil, popredalčkal in konec koncev udomačil. Podobno je poskušal z besedo, a ta je vedno ostajala neugnana, igriva, polna možnosti in svobode, zato je pričujoči Lunin koledar, praznična pesniška pratika mojstra Borisa A. Novaka, čudovita zmes pesniške besede in sistematičnega časomerstva.
Preberi30. decembra 2020 | Kritika, komentar
-
Manj je več
Izar Lunaček, Sveto in smešno. Ljubljana: Založba ZRC in Zavod Stripolis, 2020
Katja Štesl
Zanimanje za nefikcijske stripe narašča, navdušeno bralstvo skrbi za dostojno prodajo, novinarji izpostavljajo »možnosti zapostavljenega medija« in ta resničnostna matrica dosega tudi domače ustvarjalce. Nedavno ji je podlegel Izar Lunaček s stripovsko predelavo svoje filozofske doktorske disertacije Vrnitev ciklizma in popularna kultura z naslovom Sveto in smešno.
Preberi29. decembra 2020 | Kritika, komentar
-
Izgubljeni stil
Dušan Čater, Ekstradeviško. Ljubljana: Beletrina, 2020
Robert Kuret
Dušan Čater je znan kot pisatelj nekega svojskega stila, kar se je najbolje pokazalo vsakič, ko se je ta stil – v odsotnosti boljših pridevnikov – poimenovalo enostavno čatrovski (pa naj je šlo za klepetavi pijansko-kokainski ringelšpil Ata je spet pijan ali pa za halucinatorni Flash Royal). Za njegov novi roman Ekstradeviško pa se nasprotno zdi, kot da stil Čatrovih pisateljskih začetkov pušča za sabo, kot da želi biti čim bolj realističen popis življenja, ki se razteza prek treh obdobij, petdesetih in osemdesetih let ter sodobnosti.
Preberi29. decembra 2020 | Kritika, komentar
-
Ne morem se domisliti niti enega svojega besedila, ki bi ga sama doživljala kot provokativno
Intervju z Mojco Pišek, esejistko in popotnico
Ana Schnabl
Avtorica, ki jo v Delu najraje prebira moja tašča. Ki jo na istem mestu najraje prebiram tudi jaz. Piska, katere besedila si na Facebooku in Twitterju podajajo slovenski kulturniki in umetniki in se nad njimi malo zgražajo, se z njimi strinjajo, so zaradi njih malo besni.
Preberi29. decembra 2020 | Intervju
-
»Bili s/m/o otroci tistih let«
Esad Babačić, Veš, mašina, svoj dolg. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2020
Matej Bogataj
Babačić je za svojo zbirko nekaj več kot tridesetih kolumn in daljših priložnostnih, časopisno objavljenih besedil prejel letošnjo Rožančevo nagrado za esejistiko, pri čemer se z vzorom, ki je dal nagradi ime, parkrat tudi neženirano spogleduje.
Preberi28. decembra 2020 | Kritika, komentar
-
Mehkoben prehod
Katarina Gomboc Čeh, Naselili smo se v tkanine / Ci siamo insediati nei tessuti. Topolò/Topolove: Robida, 2020
Veronika Šoster
Beseda, ki najbolje opiše najnovejšo knjigo Katarine Gomboc Čeh, je »lična«. Minimalistično oblikovana tenka knjižica majhnega formata je odeta v nežno rožnato barvo in takoj daje slutiti o krhkosti, ki se bo skrivala med platnicami.
Preberi27. decembra 2020 | Kritika, komentar
-
Resničnosti v kontrastu
Intervju s Petrom Semoličem, avtorjem pesniške zbirke Robovi
Muanis Sinanović
Vpliv Petra Semoliča znotraj slovenske poezije je težko zaobjeti. S številnimi zbirkami, v katerih, od prve do letošnjih Robov, izšlih pri LUD Literaturi, vsakič nastopa s svežino in vitalnostjo, kljub prepoznavni poetiki pa vedno preseneti, je oblikoval transgeneracijski opus, ki se mu posvečajo vedno novi bralke in bralci.
Preberi26. decembra 2020 | Intervju
-
Iz prihajajoče pesniške zbirke PSAJOPS
PSYOPS (psihološke operacije) so v ameriškem vojaškem žargonu definirane kot oblika »propagande« ali »katerakoli oblika komunikacije, ki podpira državne cilje z namenom posredno ali neposredno vplivati na mnenja, čustva, razpoloženja ali obnašanja katerekoli skupine v korist sponzorja« (Psychological Operations: Field Manual No. 3-05.30/MCRP 3-40.6 (Headquarters, Department of the Army, Washington DC, 15. april 2005))
Tibor Hrs Pandur
Bil disident v svoji vasi videl kako so naenkrat postavli ograje verige in žice kjer so prej bile restavracije in so posebni ljudje čisti in svobodni ležali mučeni na makadamih
Preberi25. decembra 2020 | Poezija
-
Prosojno odstiranje tistega, kar ostaja skrito
Intervju z Vidom Snojem in Jožefom Muhovičem, avtorjema knjige Diafanije
Nina Gostiša
V zbirki Novi pristopi je spomladi izšla edinstvena zbirka razprav o očitnih in subtilnejših vezeh med izbranimi dvojicami likovnih in literarnih del Jana Vermeerja in Tomasa Tranströmerja, Vincenta van Gogha in Anne Sexton, Théodora Géricaulta in Juliana Barnesa, Paula Cézanna in Allena Ginsberga, biblijske Geneze in Andreja Rubljova ter Pietra Bruegla starejšega in Braneta Senegačnika.
Preberi24. decembra 2020 | Intervju
-