Pogovoriti se moramo o okoljski krizi (v literaturi) 

Silvija Žnidar

Težko je neprestano misliti apokalipso, še posebej če se hočeš zjutraj spraviti iz postelje – tako je Zadie Smith opisala mentaliteto večine ljudi, ki se izogibajo razmišljanju o razsežnostih okoljske krize, kar je seveda do neke mere razumljivo. A ekološke kataklizme, podnebne spremembe so že danes nekaj, kar neposredno in z vseh strani grozi sedanjemu svetu antropocena, nekaj, kar direktno zadeva človeška bitja, ki ga poseljujejo.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Surovi talent lahko proizvaja le polizdelke

      Andrej Blatnik

      Knjiga je gladko izpisana, berljiva in duhovita, njena jasna struktura pa je dopolnjena z domišljeno dramaturgijo. Je (bilo) pisanje takšnega priročnika blizu pisanju kratke zgodbe?

      Prepričan sem, da mora biti vsako pisanje formalno domišljeno – surovi talent lahko proizvaja le polizdelke. (Pa brez skrbi, tudi za polizdelke je slovensko literarno tržišče dovolj veliko.) Še bolj to velja za vsebine, ki na prvi pogled niso privlačne – in učbenik zagotovo ni, pa če tisto, kar poučuje, še tako zelo želimo obvladati. Zato sem se izogibal teoretskimPreberi

      12. februarja 2012 | Intervju

    • Na vrhuncu ljubezenskega doživljanja se moramo odreči svoji identiteti in intelektualni samokontroli

      Dušan Merc

      Knjiga je v podnaslovu zvrstno določena kot “roman o ljubezni”; v čem se to loči od ljubezenskega romana? Katere so danes glavne pasti pisanja ljubezenskega romana, ali se o njem sploh sme govoriti brez navednic?

      Razlika je velika. Že med pisanjem sem ugotovil, da ne znam in ne zmorem napisati ljubezenskega romana. Nastajal je roman o neki ljubezni. Akter se sicer vede kakor zaljubljenec, njegovo trpljenje zaradi ljubezni obstaja. Za ljubezenski roman tekstu manjka njeno trpljenje,Preberi

      12. februarja 2012 | Intervju

    • Julija Potrč, nagrajena prevajalka

      Julija Potrč,
      priznanje za mladega prevajalca 2010
      Tamminen: Skrivališča
      Skrivališča so izšla pri LUD Literaturi v zbirki Stopinje

      foto: Nina Kmet Lunaček

      Tvoje zanimanje za finsko književnost in finščino se je začelo v bistvu pri njunih začetkih: s Kalevalo. Kako je v tem kontekstu potekalo tvoje učenje jezika, se ti zdi, da je bila Kalevala dobro izhodišče tudi za ukvarjanje s sodobno finsko književnostjo?Preberi

      12. februarja 2012 | Intervju

    • Citat

      NULL
      Zanimiva se zdi uporaba vokitokijev, saj smo jih že povsem pozabili; nanje je menda mogoče naleteti le še pri Rusih na počitnicah v tujini. Tina Vrščaj, Literatura 225 Preberi

      12. februarja 2012 | Literaturino leto v citatih

    • Literaturin salon

      NULL

      Na Erjavčevi 4 je bila v sredo zelo uspela spiritistična seansa.
      Prikazal se je Arthur Rimbaud in bral iz Iluminacij. Za tiste,
      ki niso imeli s sabo Kondorjeve knjige, je poezijo simultano
      prevajala Barbara Pogačnik. Stala je na svojem standardnem
      mestu; med vrati. Rimbaud je bil malo nadelan
      in malo mozoljast, tako da se je nekaj zakrknjenih
      nepivcev in uporabnikov najnovejših kozmetičnih
      preparatov rahlo zgražalo in zmrdovalo. NaPreberi

      12. februarja 2012 | Literaturin salon

    • Ivana Komel

      NULL

      Ivana Komel ve, da je pravi trenutek za poezijo vedno že tukaj: spodbudi ga lahko slaščica v slaščičarni ali pa prepogosto zapisana beseda “poezija”, ki bije s strani literarne revije. Ivana se je rodila leta 1983 v Slavonskem Brodu na Hrvaškem. V letu izida njenega pesniškega prvenca Narekovano iz postelje je tudi magistrirala na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo v Ljubljani. Poleg poezije piše še prozo, eseje in strokovne članke. Prevaja. Njena zbirka nadaljuje tradicijo Literaturinih pesniških prvencev, katerih svežina ni toliko v glasnosti, temveč bistrosti njenega pretoka.Preberi

      23. januarja 2012 | Intervju

    • Delavnica je dejansko delavnica. Ukvarjamo se s finomehaniko

      Uroš zupan

      Kadar iščemo avtorja, ki je kar najbolj odločilno vplival na podobo vse naše poosamosvojitvene poezije od 90.-ih do danes, je Uroš Zupan vedno med prvimi, ki se jih spomnimo. Toda Zupanov vpliv se ne ustavi pri njegovih knjigah, temveč se nadaljuje v osebnem angažmaju na zdaj že tradicionalnih Literaturinih delavnicah kreativnega pisanja, kjer svoje bogate izkušnje in svoj nezmotljivi občutek za najboljše v poeziji deli z mlajšimi kolegi.Preberi

      4. oktobra 2010 | Intervju

    • Pesem se mora doživljaja polastiti, sicer ni dobra

      Petra Zupančič

      Kmalu izide Premog, tvoj pesniški prvenec. Kakšni so tvoji občutki – se ti zdi, da s tem do pisanja in poezije sprejemaš dodatno, morda častno odgovornost ali pa jemlješ vse skupaj bolj sproščeno?

      Ja, vsekakor se mi zdi, da s tem do pisanja in poezije sprejemam dodatno odgovornost. Glede na številke, ki označujejo vsakoletne izide pesniških zbirk, se mi ta odgovornost ne zdi toliko častna – zame je predvsem etično ekološka. Morala sem si dokazati, daPreberi

      20. septembra 2010 | Intervju

    • Andrej Blatnik

      Andrej Blatnik: Pisanje kratke zgodbeAndrej Blatnik: Saj razumeš?

      Andrej Blatnik zase z veseljem in povsem upravičeno pravi, da še zmeraj rad bere in potuje. Objavil je tri romane, pet knjig kratkih zgodb in štiri kulturno-teoretske knjige, v žepu ima kopico izdaj v tujini in domačih nagrad (Zlato ptico, Župančičevo in nagrado Prešernovega sklada).Preberi

      13. septembra 2010 | Intervju

    • Delo je beseda za nekaj, kar presega

      Jure Jakob

      Četudi velja Jure Jakob v živo menda za bolj molčečega človeka, je njegov glas trojno prepričljiv: njegove pesmi so uspeh tako pri bralcih kot pri kritiki, njegova branja v živo s svojim počasnim, a razločnim ritmom poslušalce potegnejo v zamaknjeno, pozorno tišino, pred kratkim pa smo ga v intervjuju, objavljenem v reviji Literatura (št. 229-230), spoznali tudi kot nadvse artikuliranega sogovornika s poglobljenim razumevanjem – in doživljanjem – poezije.Preberi

      6. septembra 2010 | Intervju

    • Marjan Strojan

      Marjan Strojan: Vreme, kamni, krave

      Marjan Strojan je prvo pesniško zbirko, Izlet v naravo izdal 1990. Zadnja, šesta, Vreme, kamni, krave je letos izšla pri LUDu Literatura v zbirki Prišleki. Kot prevajalec in urednik se je uveljavil z izdajami Chaucerja, Roberta Frosta, Jamesa Joycea in z Antologijo angleške poezije. Za Beowulfa in prevod Miltonovega Izgubljenega raja je leta 1996 in 2004 prejel Sovretovi nagradi, za pesniško zbirko Parniki v dežju (1999) pa Veronikino nagrado.Preberi

      30. avgusta 2010 | Intervju

    • Literaturin salon

      LUD Literatura bo naslednji mesec gostovala v Afriki. Nikomur od domačih literarnih turistov se še ni uspelo prebiti do Črnega kontinenta. To je dejstvo. Ampak tu nikakor ne gre za turizem, pač pa za produkt dogotrajnega treninga v ekstremnih preživetvenih razmerah (del treninga zajema tudi celostno memoriranje celotnega opusa Tomaža Šalamuna do zadnje vejice in pike) in pa seveda za trening vožnje z ultralahkimi letali podjetja Pipištumf. V JAR, kjer bo naslednji mesec središče sveta,Preberi

      13. maja 2010 | Literaturin salon

Izdelava: Pika vejica