Akcija!

Nobelovki

30,00 

O paketu

Poljsko pisateljico Olgo Tokarczuk slovenski bralci že dobro poznajo kot romanopisko, saj je v slovenščino prevedenih šest od njenih desetih romanov in zbirka novel Bizarne zgodbe (2018). Pozorni pripovedovalec je prva avtoričina knjiga po prejemu Nobelove nagrade za književnost za leto 2018. Okrog literature se vrtijo vsi v knjigo vključeni eseji, tudi tista, ki sta posvečena problematiki živali in filma. Vsi koncepti, s katerimi se ukvarja Pozorni pripovedovalec, so podani skozi osebno izkušnjo pisateljice in bralke – in sicer ob tako raznovrstnih tematskih sklopih, kot so na primer vprašanje narativnega procesa in njegove a-logičnosti, odnos do živali, kot se kaže v književnosti, etika branja, psihologija ustvarjanja. Knjigo zaključuje nobelovsko predavanje, v katerem je v ospredju pojem pripovedovalca. Olga Tokarczuk sicer razmišlja tudi o ontološkem statusu in možnih pojavnih oblikah literature prihodnosti. Ne nazadnje o tem, kako utreti pot v novo, kako iznajti obliko književnosti, primerno za fluidno sedanjost, in morda celo uzreti ali vsaj zaslutiti znamenja, ki napovedujejo književnost za nam še neznano prihodnost, vse to v razmerah, ko se zdi, da zanimanje za branje v njegovi klasični obliki drastično upada: »Ali je mogoča takšna zgodba, ki bi izstopila iz nekomunikativne ječe lastnega ‘jaza’, razkrila večje območje resničnosti in pokazala vzajemne povezave? Ki bi se znala distancirati od shojenega, očitnega in banalnega centra ‘splošno veljavnih mnenj’ in bi zmogla na zadeve pogledati eks-centrično, iz položaja zunaj centra?«

*

Nobelovka Herta Müller se je rodila leta 1953 v vasi Nitzkydorf v Romuniji, kjer so že tristo let živeli banatski Švabi. Po študiju nemščine in romunščine na Univerzi v Temišvaru je bila prevajalka v neki tovarni. Nadzorovala, zasliševala in šikanirala jo je zloglasna romunska tajna policija Securitate. Pritiski so bili vedno hujši in življenje neznosno, po odpustitvi iz tovarne je nekaj časa poučevala nemščino. Njen knjižni prvenec je izšel leta 1982 v Bukarešti, leta 1984 pa še v Berlinu, kmalu za tem, še pred padcem zidu, je emigrirala v Zvezno republiko Nemčijo. V slovenščino je bila Herta Müller prvič prevedena leta 2002, ko je izšel njen sloviti roman Živalsko srce. Po Nobelovi nagradi leta 2009 so bili prevedeni še njeni drugi romani in tudi prvenec Nižave. Ob proznem pisanju je v avtoričinem opusu še posebno pomembna esejistika. Devet esejev, zbranih pod naslovom Kralj se prikloni in ubija, je v knjižni obliki v izvirniku prvič izšlo leta 2003. Prevod tega dela je njena druga esejistična knjiga v slovenščini. Suče se predvsem okrog pisateljičinih formativnih mladostnih doživetij, zaznamovanosti z medvojno usodo prednikov, odnosa do jezika, travmatičnega življenja pod komunistično diktaturo in, ne nazadnje, pomena literature za preživetje v »notranji« in »zunanji« emigraciji.