Doba čarovnikov. Veliko desetletje filozofije (1919−1929)

Doba čarovnikov (Zeit der Zauberer, 2018) je Eilenbergerjeva prva mednarodna filozofska uspešnica, prevedena je v več kot trideset jezikov. Zanjo je leta 2018 prejel prestižno »Bayerischer Buchpreis«, 2019 pa v Franciji »Prix du Meilleur Livre Étranger«. Knjiga je zgleden primer žanrskega sinkretizma, značilnega na primer tudi za dela avtorjevega dobro generacijo starejšega rojaka Rüdigerja Safranskega. Obravnava zahtevnih filozofskih tem se ves čas prepleta s kulturnozgodovinskim kontekstualiziranjem in z biografskimi analizami, za celoto pa je značilna pripovedna struktura napetega trilerja. Zahteven filozofski diskurz mehčajo odlomki v sproščenem feljtonskem slogu, besedilo je polno duhovitih domislic ter – posebno v naslovih poglavij – domiselnih aluzij oziroma medbesedilnih navezav. Tema knjige je obdobje med letoma 1919 in 1929 – po Eilenbergerju veliko desetletje evropske filozofije, ko so nastali Logično-filozofski traktat, Bit in čas, Filozofija simbolnih form ter Naloga prevajalca in Enosmerna ulica. Končalo se je – taka sta dramaturgija in pripovedni lok Dobe čarovnikov – spomladi 1929 v Davosu, ob znamenitem disputu med dvema izmed štirih junakov te knjige, Ernstom Cassirerjem in Martinom Heideggerjem, disputu, ki je za mnoge pomenil odločilen filozofski dogodek 20. stoletja. Preostala junaka knjige sta Ludwig Wittgenstein in Walter Benjamin. Štirje miselni revolucionarji, štirje inovativni filozofi jezika, štirje filozofi krize človeka – a vsak po svoje. In obenem štirje različni značaji, štiri različne življenjske usode: tri kontroverzne, celo problematične življenjske poti, ena solidno meščanska; dva karizmatika, en dolgočasen puščobnež in en večni poraženec. Druži jih slab čut za politiko, predvsem pa to, da so skozi prizmo Eilenbergerjevega pogleda filozofski čarovniki, ki so filozofiji sredi njene krize na začetku 20. stoletja dali nov zagon.

Wolfram Eilenberger (roj. 1972) je nemški filozof in publicist. Študiral je filozofijo, psihologijo in romanistiko, doktoriral je na Univerzi v Zürichu. Med drugim je pisal za Die Zeit, Der Spiegel in El País. Je eden izmed programskih direktorjev phil.cologne, največjega nemškega filozofskega festivala. Živi v Berlinu.