Ana Pepelnik, Ana Schnabl, Andrej Nikolaidis, Davorin Lenko, Dragan Velikić, Faruk Šehić, Jasmin B. Frelih, Jure Jakob, Jurij Hudolin, Peter Semolič, Suzana Tratnik, Tatjana Gromača, Tina Vrščaj, Uroš Zupan

Antologija tesnobe

9,50 

Antologija tesnobe , zbirka štirinajstih esejev, je zrasla iz ideje o doprinosu k detabuziranju in osvetljevanju tesnobe.

O knjigi

Antologija tesnobe, zbirka štirinajstih esejev, je zrasla iz ideje o doprinosu k detabuziranju in osvetljevanju tesnobe. Urednica Dijana Matković je k sodelovanju povabila pisanja vešče ljudi, torej pesnike, pesnice, pisatelje in pisateljice, pa ne zato, ker bi bila tesnoba posebej izbirčna (resnica je prej nasprotna), temveč zato, ker so pisci tisti, ki se znajo z besedami tesnobi najbolje približati in jo tudi najbolj natančno orisati.

Pri tej antologiji, ki je sproti prerasla v enciklopedijo, gre za širok nabor vzvodov kot tudi načinov soočanja s tesnobo. Od tesnob, ki jih poraja družba, v kateri živimo, do fobičnosti, vezanih na strah pred višino, strah pred bacili, strah pred živalmi, strah pred ljudmi, pa vse do generalizirane anksiozne motnje ali, kot bi rekli dobri stari filozofi, stiske bivanja.

Eseje so prispevali: Jasmin B. FrelihTatjana GromačaJurij HudolinJure JakobDavorin LenkoAndrej NikolaidisAna PepelnikAna SchnablPeter SemoličFaruk ŠehićSuzana TratnikDragan VelikićTina Vrščaj in Uroš Zupan.

O avtorju_ici

Tatjana Gromača (Sisak, 1971) je diplomirala iz primerjalne književnosti in filozofije na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Med leti 2000 in 2017 je kot novinarka, poročevalka in kolumnistka s poudarkom na kulturi in umetnosti delala za Feral Tribune in Novi list (Reka).

Od leta 2017 deluje kot samostojna književnica in kritičarka. Je članica Hrvaškega društva samostojnih umetnikov. Redno sodeluje s Tretjim programom hrvaškega radia s predstavitvami knjig, eseji, potopisnimi zgodbami ter članki o humanistiki. Na portalu prometej.ba objavlja književno rubriko »Ljudje in knjige« ter kolumne na portalu autograf.hr.

Po besedilu njenega kratkega romana Črnec je Hrvatsko narodno kazalište iz Reke leta 2009 uprizorilo predstavo.

Za roman Božji otročički je leta 2012 prejela nagrado Ministrstva kulture Republike Hrvaške Vladimir Nazor za najboljše prozno delo, leta 2013 pa nagrado Jutarnjeg lista za najboljši roman leta.

Njena dela so prevedena v angleški, nemški, italijanski, češki, poljski, slovenski, makedonski in bolgarski jezik.

Bila je prejemnica štipendije berlinske Akademie der Künste.

Živi v Istri.