Te pesmi bi lahko napisal vsak

Blaž Božič, rojen leta 1991 v Ljubljani, je pesnik, glasbenik, klasični filolog in prevajalec. Trenutno je doktorski študent na Oddelku za klasično filologijo FF v Ljubljani, kjer pripravlja disertacijo na temo zadnjega epa antike, Epa o Dionizu Nonosa iz Panopolisa. Izdal je chapbook Grč (KUD Kentaver, 2011) in dve pesniški zbirki, Potem smo si vranice odprli na nežno valujoči livadi (KUD France Prešeren, 2013) ter K območnim poročilom (Center za slovensko književnost, 2016). Kot prevajalec je sodeloval pri pripravi integralnega prevoda homerskih himn iz stare grščine (Homerske himne, izšlo pri založbi Družina, 2019). Kot kitarist skupine nevemnevem in človek za eksperimentalnim breakcore-glitchcore projektom SsmKOSK je zavezan tudi področju glasbe in zvoka.

Nejc Rožman Ivančič (Brežice, 1984), premlad, da bi bil star, in prestar, da bi bil mlad (prosto po Beigbederu), doštudiral predbolonjsko, parazitski javni delavec, skriboman, malomeščanski filister z boemskimi tendencami, ljubitelj klasike in avantgarde, obseden s teatrom, filmi in beležnicami, karakterno dionizičen, zmerno do pretežno muhast, srborit nergač, komolčarski in slavohlepen.

Nada Kavčič, rojena 1991 v Ljubljani. Magistrska študentska španskega jezika in primerjalne književnosti. Objavljala v različnih revijah (Mentor, OtočjeO, zbornik Mladih rim, Apokalipsa). V okviru Male ignorirane knjige izdala tudi demo z naslovom Zamolklina. Če ne piše, poje ali prevaja, si po navadi vzame čas za obisk osmih sester.

Aljaž Koprivnikar, pesnik in literarni kritik, je bil rojen neke pozne aprilske noči v Ljubljani. Redno sodeluje z različnimi slovenskimi in mednarodnimi spletnimi portali ter literarnimi revijami. Pesniški prvenec, Ανατομία (Anatomija) je leta 2019 izdal pri grški založbi Vakxikon, sicer pa so njegove pesmi objavljene v različnih literarnih revijah in antologijah ter prevedene v angleški, češki, grški, hrvaški, nemški, portugalski, srbski in španski jezik. Trenutno živi razpet med več mesti; Ljubljano, Berlinom, Prago ter Lizbono. V prvo se vrača po slovensko literaturo, v drugem pripravlja antologijo mlade slovenske literature v nemškem prevodu, v tretji kot programski direktor vodi mednarodni literarni festival Microfestival, v zadnji pa poučuje na Faculdade de Letras.

Rojena Ljubljančanka (1989), deležna klasične vzgoje, tj. latinščina v osnovni šoli in neizpolnjena želja po igranju harfe. Brez prehodno objavljenih del. Brez udeležb na pesniških natečajih (z izjemo konstruktivističnega poskusa pri 13. letih na Župančičevi frulici). Z občasnimi objavami na Radiu Študent in nekaj preteklimi gledališkimi vlogami. Nekaj trenutkov na dan nameni tudi študentskemu aktivizmu. Povsod prisotna, nikjer pa zares. Ne verjame v to, da ji bo potovanje v Indijo prineslo razsvetljenje.

Rojen na Ptuju. Zadnjih 10 let živi v tujini, trenutno v Berlinu. Rad se vrača v Slovenijo. Konec leta 2021 je po 7 letih čakanja izšel pesniški prvenec Rokopiss.

Ana Svetel (Maribor, 1990) je zaposlena kot mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študijsko jo zanimajo socialni in kulturni vidiki svetlobe, teme in vremena na Islandiji. Leta 2015 je pri LUD Literatura izšla njena pesniška knjiga Lepo in prav, ki je bila nominirana za najboljši prvenec in ponatisnjena. Jeseni 2019 ji pri isti založbi izide kratkoprozna zbirka o prevozih. Občasno piše tudi za druge medije. Rada ima klasično glasbo, morje in delo.

Juš Škraban (1993) je študent etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Do sedaj je svojo poezijo predstavil na Mladih rimah (#74) v Menzi pri koritu. Zadnje čase je obseden z bosso novo.

Blaž Iršič se je rodil v Novem mestu leta 1983. S plešo in kislega obraza nikoli kasneje ni bil več tako podoben Janezu Janši. Kasneje se je v mali šoli naučil brati in pisati in kaj več od tega ne zna niti danes.

Prevajalka in učiteljica angleščine. Leta 2014 je objavila pesniško zbirko Leta v oklepaju.

Katja Perat se je rodila januarja leta 1988 v Ljubljani, najlepša leta svojega življenja je žrtvovala Filozofski fakulteti. Trenutno opravlja priložnostna dela v kulturi. Leta 2011 je izdala pesniško zbirko Najboljši so padli, ki je prejela nagrado za najboljši prvenec in bila večkrat nominirana. Leta 2014 ji je sledila še prav tako večkrat nominirana zbirka Davek na dodano vrednost.

Robert Kuret (1987) je absolvent slovenistike na Filozofski fakulteti. Občasno objavi kakšno pesem, zgodbo ali pa članek, ki se tiče literature oz. filma (Airbeletrina, Literatura, Radio Študent, Rukopisi, Idiot, Mentor, Zgodbarnica, zbornik Mladih rim). Je soavtor pesniške zbirke Kadaver Hermione Granger, dobitnice nagrade za najboljšo samozaložniško knjigo leta 2011. Rad ima biografije slovenskih estradnikov in pasivne junake.

Mitja Drab je mladi raziskovalec s področja nanoznanosti na Univerzi v Ljubljani.

Andrej Hočevar (1980) je bil glavni urednik zbirke Prišleki in odgovorni urednik tega spletnega medija. Izdal je šest pesniških zbirk in eno kratkoprozno. Od 2020 je zaposlen na Založbi Goga.