Življenje bo torej teklo naprej, kot da se ni nič zgodilo, ostal bo človek, sina ima, ima prihodnost, neskončno dolgo prihodnost pred seboj. Življenje. In Dulič se je uklonil nevzdržnemu nagibu, mešanici ganjenosti in očaranosti, ter zakorakal proti vratom in obrnil ključ v ključavnici, nato spet stopil korak nazaj, sklenil dlani, pogledal kvišku, k stropu, in kriknil, močno, svobodno: »Hvala ti, bog! Bog, ti ne obstajaš! Ne, prav zares ne obstajaš! Jaz sem bog!«
Aleksandar Tišma (1924-2003) je klasik srbske književnosti 20. stoletja. Njegova dela so v prevodih zaživela v več kot dvajset jezikih in bila ovenčana s pomembnimi mednarodnimi nagradami. Kot vsestranski ustvarjalec je objavil vrsto pesniških zbirk, romanov in zbirk novel, pri nas pa je znan predvsem po romanu Uporaba človeka, ki je bilo doslej tudi edino njegovo delo, prevedeno v slovenščino. Šola brezboštva sodi med avtorjeva najpomembnejša dela. Ta izjemno komponirana knjiga obsega štiri novele, ki so napisane v istem duhu in slogu, saj se vse podajajo v malokrat raziskan prostor morilcev in žrtev. Med srbskimi in tujimi kritiki velja za najokrutnejšo knjigo Aleksandra Tišme, še posebej je to mogoče reči za naslovno zgodbo, o kateri je neki belgijski kritik zapisal, da je ena od najstrahotnejših zgodb, kar jih je kdaj bral.
Izdelava: Pika vejica
