Prizor je voznika na nekaj spomnil – na nekaj iz preteklosti, iz časov, preden si je želel postati voznik avtobusa in si je še želel postati Bog. Spomin je bil na neki način žalosten, saj voznik nazadnje ni postal Bog, a hkrati tudi vesel, ker je postal voznik avtobusa, kar je bila njegova druga izbira. V tistem trenutku se je voznik spomnil, kako si je nekoč obljubil, da bo milosten in dober, če bo postal Bog, in da bo prisluhnil vsem svojim bitjem. Ko je tako z višave vozniškega sedeža gledal Eddieja klečati na asfaltu, preprosto ni mogel vztrajati pri svojem. Kljub svoji filozofiji in enostavni matematiki je odprl vrata, da je Eddie vstopil, ta pa se niti zahvaliti ni mogel, ker je bil tako zadihan.
Že kar takoj jasno povejmo, da so kratke zgodbe Etgarja Kereta, kot jih beremo v slovenskem prevodu, odlične. Skupno jim je to, da se dogajanje pogosto odvije z bizarno in groteskno, a vendarle s premišljeno in natančno odmerjeno logiko inteligentnih in duhovitih preobratov, ki neredko pripeljejo do razrešitve pripovednih silnic. Urban Tarman, iz oddaje S knjižnega trga na 3. programu Radia Slovenija (ARS)
Izraelski pisatelj Etgar Keret, rojen 20. avgusta 1967 v Ramat Ganu, satelitskem predmestju Tel Aviva, je s svojimi bizarnimi zgodbami postal izjemno priljubljen ne le v domovini, temveč po vsem svetu, saj je s knjižnimi prevodi v več kot trideset jezikov eden najbolj prevajanih svetovnih avtorjev svoje generacije, še zlasti med pisci kratkih zgodb. Keret je zmagovito internacionalizacijo svojih zgodb, v katerih mrgoli motivno-tematskih drobcev nacionalnega zgodovinskega in kulturnega izročila, dosegel zlasti s pogostim vključevanjem značilnega in močnega globalizacijskega kulturnega veziva – popularne kulture. Branje teh zgodb z bliskovitimi preobrati in nonšalantnimi soobstoji povsem različnih ravni resničnosti prinaša v spomin kulturne usedline vsebin, ljubih tako občudovalcem Quentina Tarantina kot bralcem akcijske fantazije.
Izdelava: Pika vejica
