Italijanski književnik Gabriele D’Annunzio (1863–1938) je med bralstvom znan kot pesnik, romanopisec in dramatik, malo manj pa kot pisec krajših proznih del, ki jih je ustvarjal zlasti v svojih mladih letih. Tako je že pri devetnajstih letih izdal svoje prvo prozno delo, zbirko enajstih črtic z naslovom Deviška dežela. V njej obravnava teme, povezane z življenjem ljudi v njegovem rojstnem kraju Pescara, manjšem abruškem mestu na jadranski obali, in njeni okolici. Podobno tematiko je ohranil tudi v zbirki štirih novel z naslovom Knjiga devic, v zbirki kratkih zgodb z naslovom Sveti Pantaleon in zbirki treh zgodb z naslovom Nasilneži. Leta 1902 je kot uveljavljen romanopisec začutil potrebo, da bralcem predstavi svoja mladostna dela, in je iz zadnjih treh zbirk izbral osemnajst, po njegovem mnenju najbolj reprezentativnih pripovedi, jih na novo uredil, slogovno izpilil in izdal z naslovom Pescarske zgodbe.
Izdelava: Pika vejica
