Opičje žleze, telefoni in nesmrtnost

Uroš Zupan

Novi pristopi (2013) • esejistika

Nova esejistična knjiga Uroša Zupana popisuje avtorjeve izkušnje z nagrajevanjem in nagradami, ki jih je dobil v petindvajsetih letih svojega literarnega ustvarjanja. Te izkušnje so seveda unikatne. Zupan vzporedno, ob svoji osebni zgodbi, popisuje tudi polpreteklo zgodovino, kakor smo jo doživljali v turbulentnih letih zadnjih vzdihljajev bivše države in pa več o knjigi

Iz kritike

  • Kar se esejistike tiče, Zupan še nikdar ni pisal tako dobro. Pripoved se je zloščila, zgostila in osvojila nek naravni ritem, ki bralcu omogoča, da bere z lahkoto, ne da bi se ob tem počutil, kot da bere prazne strani. Poleg tega Opičje žleze zmorejo tisto, kar imamo pri književnosti radi: v isti snopič zvezati resnobo, preudarnost, ironijo in smisel za humor. Katja Perat, AirBeletrina

  • Med odlike knjige sodi nedvomno to, da so besedila v zgledno krojeni obleki, nadrobnosti iz literarne stvarnosti pa v mejah dobrega okusa. Mojca Pišek, Dnevnik

  • Uroš Zupan je tako napisal mehko in stilno dovršeno zbirko z izjemno sugestivnim vzdušjem (v tem oziru je Zupanova esejistika oz. proza res vrhunska). Gregor Lozar, www.ludliteratura.si

  • Opičje žleze so tako zbirka spominov na vesele dogodivščine in malo tudi nerodnosti in negotovosti, spomini na samonapihljivost ega ob priznanjih, predvsem so posvečene veselju ob kuvertah s šuški, ves čas seveda preračunanimi v marke, ker je bila to trdna valuta ali marke prave marke. Zupan je tokrat simpatično samorefleksiven, zna se tudi pošaliti iz svojih pričakovanj in takratne samopodobe, ki jo zdaj gleda malo z distanco in humorjem. Matej Bogataj, Mladina

  • Zupan nikoli ne obračunava niti ne aže s prstom, kaj šele vzvišeno odmahne z roko, temveč vedno znova čuječe in čuteče prisluškuje ter bolj ali manj anekdotične pripetljaje začini z ironičnim ali celo ciničnim naklonom. […] Knjiga vznemirja s svojo neposrednostjo, neprizanesljivostjo (tudi do sebe) in nesprenevedanjem, knjiga, ki preprosto žari s toplo ostrino. Milan Vincetič, Sodobnost

Predstavitev knjige

Nova esejistična knjiga Uroša Zupana popisuje avtorjeve izkušnje z nagrajevanjem in nagradami, ki jih je dobil v petindvajsetih letih svojega literarnega ustvarjanja. Te izkušnje so seveda unikatne. Zupan vzporedno, ob svoji osebni zgodbi, popisuje tudi polpreteklo zgodovino, kakor smo jo doživljali v turbulentnih letih zadnjih vzdihljajev bivše države in pa tudi pozneje, ko smo se znašli »na svojem«. Avtor je neprizanesljiv do sebe in do drugih, a nikdar ni tako brutalen kot denimo – včasih – Thomas Bernhard. Stavi na tišje in bolj prefinjene tone, pa tudi na humor in prijazno ironijo.

Uroš Zupan
Uroš Zupan

Uroš Zupan je bil rojen 25. 8. 1963 v Trbovljah. Tam je obiskoval srednjo šolo. V Ljubljani je na Filozofski fakulteti diplomiral iz primerjalne književnosti. Izdal je pesniške zbirke Sutre (1991), Reka (1993), Odpiranje delte (1995), Nasledstvo (1998), Drevo in vrabec (1999), Nafta (2002), Lokomotive (2004), Jesensko listje (2006), Copati za hojo po Kitajski (2008) in Oblika raja (2011). Napisal je tudi šest knjig esejev: Svetloba znotraj pomaranče (1996), Pesem ostaja ista (2000), Pešec (2003), Čitanka Panini (2007), Rilke proti Novim fosilom (2009), Visoko poletje na provincialnih bazenih (2011) in prevedel knjige poezije hebrejskega pesnika Jehude Amihaja Ura milosti (1999), ameriškega pesnika Billya Collinsa Kidanje snega z Budo (2010) ter delno knjigo ameriškega pesnika Johna Ashberya Avtoportret v konveksnem ogledalu (2004) in knjigo črnogorskega pesnika Pavleta Goranovića Knjiga prividov (2006). Za poezijo je od domačih nagrad prejel: Nagrado slovenskega knjižnega sejma za prvenec, Zlato ptico, Nagrado Prešernovega sklada, Jenkovo nagrado, Župančičevo nagrado, Plaketo Tončke Čeč in od tujih nagrad: Majska rukovanja (Titograd 1990, Jugoslavija), Herman Lenz–Preis (Langenburg 1999, Nemčija) in Premio della VI Edizione del Festival Internazionale di Poesia (Genova 2000, Italija).  Njegove samostojne knjige so prevedene v več tujih jezikov. Z družino živi v Ljubljani. Preživlja se kot samostojni kulturni delavec.

Druge avtorjeve knjige

Izdelava: Pika vejica