Boljši konec

Nina Kremžar, rojena v Ljubljani, je magistrirala iz anglistike in primerjalne književnosti, trenutno pa je doktorska študentka literarnih ved. Piše prozo in poezijo, svoje tekste objavlja v revijah, na spletnih portalih in v nekaterih mednarodnih zbornikih. Deluje kot glavna in odgovorna urednica pri literarni reviji Novi zvon. Leta 2018 je zmagala na festivalu mlade literature Urška, zato je pri JSKD njen pesniški prvenec Dostop na odprto morje je izšel jeseni 2019.

Dušan Marolt je bil rojen leta 1980 v Ljubljani, kjer tudi živi in dela kot glavni urednik pri založbi Manični poet. Do sedaj je izdal tri pesniške zbirke Tudi tulipani ovenijo (2015), Doživetja naseljenosti (2016, najboljša samozaložniška knjiga leta 2016, JSKD), Glasovi žensk (2018) in zbirko kratke proze Čips in telenovele (2017). Sodeloval je na kompilaciji Rokerji pojejo pesnike 12 in bil polfinalist pesniškega turnirja Pivec (2017, 2018). Objavlja v revijah Mentor, SRP, Spirala, Liter jezika, Novi zvon in Monstruma. Konec leta bodo njegove pesmi, iz novo nastajajoče zbirke, izšle v antologiji Sončnice (Hiša poezije, Poetikon).

Nataša Skušek je vizualna umetnica, zanima jo raziskovanje kulturne paradigme zahodnega človeka, zlasti teme, kot so razmerje med spoloma, erotika, spolnost, telo, materinstvo, prehranjevanje, prosti čas … V svojih delih pogosto problematizira zakoreninjene samoumevnosti, norme in vloge, ki jih družba pripisuje in predpisuje ženskam. Ukvarja se s skulpturo, videom, fotografijo, performansom in novimi mediji. Zadnjih šest let tudi piše, najraje s peresom, pa tudi s šivanko in nitjo. Pred kratkim je razstavila francosko vzmetnico, oblečeno v posteljnino z izvezenimi kratkimi zgodbami. Obiskuje literarne delavnice (A.Blatnik, S.Tratnik) in se tremi navkljub udeležuje javnih branj. Živi in dela v Ljubljani.

Mirjam Gostinčar (1969), po srcu in tudi poklicu socialna delavka, se je po preizkušanju na različnih področjih socialnega dela, našla na Društvu za nenasilno komunikacijo. S srcem je seveda še pri marsičem; literaturi, filmih, glasbi in umetnosti nasploh ter neštevilnih drugih hobijih, ki ji osmišljajo življenje in ga delajo (skoraj) popolnega. Najraje izmed vsega ima kratke zgodbe.

Lena Hofman (Ljubljana, 1987) živi v San Franciscu, Kaliforniji in dela v tehnološki industriji kot analitik. Nekoč je doštudirala na FDV in na univerzi v Maastrichtu, se pojavila v reviji Poetikon in prispevala dela za soavtorske zine. Zdaj v prostem času skozi pesem, jogo, ples in glasbo raziskuje Ameriko.

Mateja Arnež (1991), magistrska študentka pedagoške slovenistike in primerjalne književnosti. Navdušena bralka in ljubiteljica mačk, ki želi napisati roman. Ker se ji to ta trenutek zdi še malce pretežka naloga, piše kratke zgodbe. Ko ji zmanjka navdiha, lektorira, piše recenzije, hodi po kavah in na druge bolj ali manj produktivne načine zapravlja svoj čas. 

Zarja Vršič (1993) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani magistrirala iz primerjalne književnosti ter francoskega jezika, ampak jo v resnici zanima še veliko drugih stvari. Dela kot literarna kritičarka in prevajalka, včasih pa tudi kaj malega napiše.

Ikara Černe (1984) je leta 2011 diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Alenu Ožboltu. V kiparskem delu jo zanima delo z materiali, snovmi, ki sprožajo, evocirajo občutja in misli. Razstavljala je na več skupinskih razstavah, med drugim leta 2008 v Mestni galeriji v Ljubljani, leta 2012 v Miklovi hiši v Ribnici. Piše tekste in umetniška besedila. Med pomembnejše objave spada besedilo iz diplomske naloge z naslovom »Čutno, bližina, telo« v reviji Likovne besede leta 2012. Je prejemnica študentske Prešernove nagrade. Sodelovala je na več delavnicah, tudi mednarodni za javno skulpturo.

Kaja Teržan (1986) je zgodnje otroštvo preživela v Škofji Loki in predmestju Stockholma. Da imajo kraji poseben pomen, je spoznala skozi izkušnjo plesnega prostora, kjer je telo bolj ali manj avtonomno in lahko svobodno razmišlja. Tudi študij umetnostne zgodovine in sociologije je kot podrejen tej izkušnji kmalu poniknil med nepomembne izseke osebne zgodovine. Danes živi v Ljubljani …

Franci Novak je pesnik, ki je po opuščenem srednješolskem študiju obiskoval učne ure teorije in prakse na Mestni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Pri Mladinski knjigi je izšel njegov pesniški prvenec Otroštvo neba. Leta 2010 je postal vitez poezije pesniškega turnirja v Mariboru, leta 2012 pa Evropskega pesniškega turnirja. Trenutno dokončuje zbirko kratkih zgodb.

Tanja Petrič je rojena v Mariboru. Literarna kritičarka, prevajalka, urednica, esejistka, kulturna novinarka in asistentka za književnosti v nemškem jeziku. Študentka podiplomskega doktorskega študija nemške književnosti in literarne vede na Dunaju. Piše kritike, prispevke in strokovne članke za domače in tuje revije in časopise s področja kulture in literarne vede. Prevaja literarna besedila avtorjev in avtoric iz nemškega govornega prostora (Mario Wirz, Felicitas Hoppe, Robert Menasse idr.). Živi med Ljubljano, Mariborom in Dunajem.