Antologija tesnobe

Tina Vrščaj je diplomirala iz primerjalne književnosti in angleškega jezika. Objavila je romana Zataknjena v pomladi (2010) in Odradek (2012) in prevedla roman Jezusovo otroštvo J. M. Coetzeeja. Piše tudi kratke zgodbe, kritike in eseje. Njeno kritiško delo gre nekaterim prav do srca.

Ana Schnabl je dvakrat nagrajena pisateljica, avtorica kratkoprozne zbirke Razvezani, prevedene v srbščino in nemščino, in romana Mojstrovina, ki se mu prav tako obetajo prevodi. Piše svoje tretje delo. Živi v Kamniku s fantom, dvema psicama in mačkom Lievom.

Davorin Lenko se je rodil 8. 2. 1984. Študiral je primerjalno književnost in leta 2012 diplomiral na temo Intertekstualnost in metafikcija v knjižni seriji The Dark Tower Stephena Kinga. Za različna javna občila je več let pisal kot glasbeni kritik in sicer na področju metal in rock glasbe.

Oktobra 2013 je pri založbi Center za slovensko književnost (zbirka Aleph) izšel njegov roman Telesa v temi, ki je bil nominiran za nagrado Slovenskega knjižnega sejma za knjižni prvenec. Roman je junija 2014 prejel Delovo nagrado kresnik, novembra pa nagrado kritiško sito, ki jo podeljuje društvo slovenskih literarnih kritikov.

Jasmin B. Frelih, pisatelj, absolvent primerjalne književnosti, literarne teorije in zgodovine, se je rodil leta 1986. v Kranju. Pri Cankarjevi založbi je izšel njegov roman Na/pol, nagrajen kot najboljši prvenec leta 2013. Kratke zgodbe, eseje, prevode in teoretske tekste ima objavljene v revijah Literatura, Sodobnost, Dialogi, Pogledi in v reviji Idiot, kjer opravlja tudi delo urednika.

Uroš Zupan je bil rojen 25. 8. 1963 v Trbovljah. Tam je obiskoval srednjo šolo. V Ljubljani je na Filozofski fakulteti diplomiral iz primerjalne književnosti. Izdal je pesniške zbirke Sutre (1991), Reka (1993), Odpiranje delte (1995), Nasledstvo (1998), Drevo in vrabec (1999), Nafta (2002), Lokomotive (2004), Jesensko listje (2006), Copati za hojo po Kitajski (2008) in Oblika raja (2011). Napisal je tudi šest knjig esejev: Svetloba znotraj pomaranče (1996), Pesem ostaja ista (2000), Pešec (2003), Čitanka Panini (2007), Rilke proti Novim fosilom (2009), Visoko poletje na provincialnih bazenih (2011) in prevedel knjige poezije hebrejskega pesnika Jehude Amihaja Ura milosti (1999), ameriškega pesnika Billya Collinsa Kidanje snega z Budo (2010) ter delno knjigo ameriškega pesnika Johna Ashberya Avtoportret v konveksnem ogledalu (2004) in knjigo črnogorskega pesnika Pavleta Goranovića Knjiga prividov (2006). Za poezijo je od domačih nagrad prejel: Nagrado slovenskega knjižnega sejma za prvenec, Zlato ptico, Nagrado Prešernovega sklada, Jenkovo nagrado, Župančičevo nagrado, Plaketo Tončke Čeč in od tujih nagrad: Majska rukovanja (Titograd 1990, Jugoslavija), Herman Lenz–Preis (Langenburg 1999, Nemčija) in Premio della VI Edizione del Festival Internazionale di Poesia (Genova 2000, Italija).  Njegove samostojne knjige so prevedene v več tujih jezikov. Z družino živi v Ljubljani. Preživlja se kot samostojni kulturni delavec.

Jure Jakob se je rodil l. 1977 v Celju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je magistriral iz primerjalne književnosti. Je avtor petih pesniških zbirk (Tri postaje, Budnost, Zapuščeni kraji, Delci dela, Lakota), monografske študije o pripovedništvu Lojzeta Kovačiča Otroški pogled, esejistično prozne knjige Hiše in drugi prosti spisi in dveh pesniških slikanic za otroke (Morje, Skrivni gozd). Za svoja dela je prejel naslednje nagrede: zlato ptico (2004), nagrado za obetavne mlade slovenske umetnike; kritiško sito (2016), nagrado za najboljšo knjigo preteklega leta; in Rožančevo nagrado (2016), nagrado za najboljše esejistično delo preteklega leta. Živi in ustvarja v Savljah pri Ljubljani.

Peter Semolič (1967) je študiral splošno jezikoslovje in sociologijo kulture na FF v Ljubljani. Piše poezijo, prozo, radijske igre, esejistične in publicistične članke ter prevaja iz angleščine, francoščine, srbščine in hrvaščine. Do zdaj je objavil dvanajst samostojnih pesniških zbirk in kratek roman za otroke, s svojim delom pa je vključen v okoli petdeset antologij tako doma kot v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad. Živi v Ljubljani kot svobodni književnik. 

Ana Pepelnik, rojena 1979 v Ljubljani. Njen pesniški prvenec Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo je izšel leta 2007, njena druga pesniška zbirka Utrip oranžnih luči na semaforjih pa leta 2009. Prevaja (pretežno) poezijo iz (pretežno) ameriške literature: Elizabeth Bishop, James M. Schuyler, Matthew Zapruder, Joshua Beckman, Noelle Kocot, Matthew Rohrer in v angleščino: Tone Škrjanec in Primož Čučnik. Sodeluje pri mednarodnem pesniškem spletnem in multimedijskem projektu Metropoetica, kot govorka daje glas zvočno pesniškim performansom (v duetu s pesnikom Andrejem Hočevarjem in v triu CPG Impro). Občasno objavlja v literarnih revijah in sem ter tja špikerira na Radiju Študent.