Maja, 24. 11. 21
Pod streho sem lizal beneška
zrcala in pil ptt. Imel sem
veliko vilo z rumenimi
okni. Naročil sem knjigo.
Udaril sem ob rebro. Potjom
Sediški. In ko sem ugasnil luč,
se je ugasnila luč, in ko sem prižgal
luč, se je prižgala luč. Bele
breze? Iz same skorje so.
Rembrandt se dotika ustnic z iglo,
senči jih. Most spelje v kočo.
Levi so purpurni brisalci
nožic. Utapljajo se. Topli so.
Tehtno stopam v mesto z rožo v ustih.
Tomaž Šalamun: Azra, kje živiš, kje spiš?
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi