elizabeta, 26. 8. 21

Plombirano dno

Bila je vojaška centralna postaja,
pregrajena z rekami, volovska

ušesa so tiho ležala v vrečkah.
Hotel sem odpotovati, za

pot sem vedel, vedel sem, kje je
vlak. Tekel sem. Na drugem

platoju, malo pod zidom, sem se
zavedel, da tečem nag, ker

mi je nekdo ponudil hlačke v
prozorni vrečici, to rabite,

ne bodo vas spustili naprej.
Vrečka ni bila čisto

prozorna. Hlačke so se iz nje valile
počasi, zahvalil sem se, bil je

dobrotnik, tekel naprej, a ni bilo
več postaje. Na tleh so ležali

listi, zibala se je gneča trudnih.
Tekli so po hodnikih, bil je

nekak termitnjak, tudi tramvaji so
bili ukinjeni. Ciniki so lizali zid.