Jaka, 26. 8. 21

Belo polje

Kdor opici ne razpira ust, bo
sceno prepustil krojačem.

Človek! Uporabljaj me bolj
pogosto! Samo še šestinsedemdeset

dni imava, da sva na tej razdalji.
Potem bo vmes voda, strašna voda.

Potke so za polže. Ušesca so za
mantre. Kaj pa glina, ki se bliska, ki

ni srebrnina v očeh? Kaj pa nesmrtno
toplo zehanje? Gazele pletejo rokavičke za

svoje otroke in sinove. Lupim in hitim.
Prednik sem, a tudi ti si moj prednik.

Prišel si s kolesom. Bilo ti je nerodno.
Žival se pregreje in ostrmí. Zloží lestve.