jamamaja, 16. 2. 20
Na veliki, razparjeni
planini so se
mastili žreci.
Imel sem
okroglo čelado in
kričal bis! bis!.
Ležali so na
trebuhih
in hrbtih po
pol ure.
Spomnili so se
rož. V
kiosku, na vogalu
Avenue Foche.
Tomaž Šalamun: Umreti z gibkim vratom
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi