strelka, 11. 10. 19
Zbor, šumeča reka, zbor.
Vestalke s pilami.
Zajčje oči, krvavo rdeče.
Marko je z metlo reševal svojo
ikono v zadnji minuti.
Enkrat bodo popadali vsi ti
vrabci s streh. Golobi s svojimi
sivimi trebuhi jih bodo zakrili. Med
kostmi ljudi je najti vžigalnik in usnjeno
ščetko. Kompas in fotografijo
mame. Mravlje, ne vem, zakaj, nosijo
ponve, ko korakajo proti
zahodu in skandirajo:
živela breskev, živela polna luna.
Tomaž Šalamun: Du du
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi