oh, res ne vem, 11. 10. 19

Pred atentatom z Zarjico

Vladika je uporabljal leseno
nogo, ker mu je pravo odgriznil

Turek. Nič ne de, nič ne
de, ne opazimo. Razpostavil sem:

lepilo, kosmulje, beton z žico, ampak
samo Andraž je iz tega naredil

kristal. Njegovi Kipi v Novem Sadu
in moje Morje v Kranju. Koliko

posušenega dreka, kaj vse
je odmrlo. Imeli smo mlade in

rosne oči, prepogibali smo se kot
junaki. Na levi so bili panji, na

desni so bili panji, dišalo je po
čebelah, imeli smo tenke lulčke.

Vir izbrisane pesmi

Tomaž Šalamun: Pred atentatom z Zarjico
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi

Drugi izbrisi iste pesmi