mpš, 11. 7. 19
Ušesa mi pokrivajo zaplate in
čutim. Zato vem in praskam, zato
čutim. Vrednota klije. Vrednota rabi
dve minuti, da zaprasketa. Tu diši po
limonah, po tvojih ušesih. Lito
železo. Nahtigal. Katedrale so. Žleb se
para. Stopam po špici neba in
ploskam. Žleb se nagiba na ravna
tla. Naj najžaba rabi os. V
V Ljubljani sem stopal po rižu in
Dragomoščenku. Veš kaj, veš kaj, sleci
smer. Ne hodi bos po palači. Lepke
so trave. Vržen sem v kapital, da
bi si zamaskiral padalo, nosač.
Tomaž Šalamun: Oči so globlje od rastlin
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi