mpš, 11. 7. 19

Oči so golobje od rastlin

Ušesa mi pokrivajo zaplate in
čutim. Zato vem in praskam, zato

čutim. Vrednota klije. Vrednota rabi
dve minuti, da zaprasketa. Tu diši po

limonah, po tvojih ušesih. Lito
železo. Nahtigal. Katedrale so. Žleb se

para. Stopam po špici neba in
ploskam. Žleb se nagiba na ravna

tla. Naj najžaba rabi os. V
V Ljubljani sem stopal po rižu in

Dragomoščenku. Veš kaj, veš kaj, sleci
smer. Ne hodi bos po palači. Lepke

so trave. Vržen sem v kapital, da
bi si zamaskiral padalo, nosač.

Vir izbrisane pesmi

Tomaž Šalamun: Oči so globlje od rastlin
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi

Drugi izbrisi iste pesmi