Mateja Konič, 30. 5. 17

Boš umrl?

Mase so zavohale luknjo v kišti.
Odprle so si rezervo.

Uporabile so lepilo.
Mase so primerjale vrtiljak z

bobnom, horizontalni lok
z ventilator-propelerjem.

Ptiča srbi koža, ki je ne pojé.
Človek se potí, je ob računalniku,

jé juho. Mladi slikarji spuščajo
cene, poljubljal te bom pred

publiko. Poljubljal te bom v
muzeju in gledal tvoje sfingaste

mrvice. Našo žalost, mojo žalost,
tvojo žalost. Belo, strašno obzorje.