Anna Livia, 29. 1. 16

Rušenje

Je bil? Je stopil? Je pojedel medveda? Mu je
teknil? Zakaj je vezan v črno? Pleme se

valja. Pleme gorí. Pleme zbira modre
znamke. Pleme nabira rože v prstanu. Noč

marmelira usta. Bog je krvav. Imel sem
boben, ki ga nisem dal. Ljubezen, hruško,

veter, vse v naravi, a brezčasni. Imel sem gledati
sneg, ko je snežilo, in tebe, ki si roso spel. Imel sem

roko v truplu. Gledal sem skozi gurtne pomladi
plečat, suh, moker in roževinast, méd mladega

dekleta. Imel sem ponavljati. Imel sem ponavljati.
Storži, bolečina. Ko bo spralo tebe, ljubi, bom

počakal. V robu žleba veko zapustiti.
Dan zakriti. Sva ujeta in upati? Zaklenjena?

Vir izbrisane pesmi

Tomaž Šalamun: Rušenje
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi

Drugi izbrisi iste pesmi