Katarina, 11. 10. 15
Imel sem ga, Kantorja. Ga spravil v
debelo pásico in ga teptal.
Imel sem svečke. Zakapljale so mi
braduc. Horizont se je ozrl in se
razdal. Sol mi je ostala na rokah.
Potem sem potoval v prvem razredu s
hitrim vlakom, železnica se je začela
potapljati. Premestili so nas, jato
Orfejev. Ptiči so nam izkljuvali
membrano. Sedeli smo v klopeh.
Nosili smo črno-žolte kape. Špricale
so nas same deske oziroma
čistilke, ki so metale vodo na deske,
da se je potem odbijala na nas.
Tomaž Šalamun: Baltik
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi